Načini izražanja skladenjskih določil samostalnikov v ruščini in poljščini : kontrastivna analizaKošir, Tina (Avtor) Wtorkowska, Maria (Mentor) Uhlik, Mladen (Mentor) poljščinaruščinaslovnicaskladnjasamostalniška besedna zvezapodredjedoločiloprilastekujemanjevezavaprimerjavaPredmet naloge je primerjava podrednih samostalniških besednih zvez v ruščini in poljščini z vidika skladnje. Med samostalniškim jedrom in določilom v besedni zvezi veljajo tri razmerja, tj. ujemanje samostalnika in pridevniške besede v spolu, sklonu in številu (словенский язык – język słoweński – slovenski jezik), vezava samostalnika z drugim samostalnikom (ассистент режиссёра – asystent reżysera – pomočnik režiserja) ali predložno zvezo v določenem sklonu (мебель для гостиной – meble do salonu – pohištvo za jedilnico) in primik, ki je nesklonsko razmerje (читание ночью – cztenie nocami – branje ponoči). Zanimalo nas je, kateri način izražanja skladenjskih določil samostalnikov prevladuje v ruščini, kateri v poljščini, iskali smo podobnosti in razlike med jezikoma, izjeme oz. odstopanja od določenih vzorcev znotraj pomenskih kategorij ter variantne oblike besednih zvez. Praktični del sestavljajo primeri podrednih samostalniških besednih zvez, ki so razporejeni v tabele glede na način izražanja skladenjskega določila. Izhodiščni jezik je ruščina, za katero so značilne predvsem konstrukcije s predlogom po in dajalnikom ter konkurenca med vezavno rodilniško in ujemalno pridevniško zvezo, poljski jezik pa je tisti, ki je predvsem s svojo raznolikostjo predložnih konstrukcij poskrbel za razgibanost in številčnost tabel.[T. Košir]20232023-10-05 15:58:53Magistrsko delo/naloga151416sl