<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151379"><dc:title>Izidin kult v rimskem cesarstvu in primeri iz ozemlja Slovenije</dc:title><dc:creator>Uranič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zanier,	Katharina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izidin kult</dc:subject><dc:subject>rimsko cesarstvo</dc:subject><dc:subject>rimske province</dc:subject><dc:subject>Serapis</dc:subject><dc:subject>Harpokrat</dc:subject><dc:subject>Egipt</dc:subject><dc:subject>religija</dc:subject><dc:subject>Oziris</dc:subject><dc:subject>Slovenija.</dc:subject><dc:description>Antični svet je bil priča velikim številom božanstev, a nobeden ni pustil takšnega odtisa kot ga je egipčanska boginja Izida. S svojo mistično in eksotično avro je privabljala pripadnike obeh spolov, vseh starosti in vseh družbenih slojev. Njena moč se predvsem vidi v kljubovanju zatirajoči krščanski veri, ko so vsi drugi poganski kulti že ugasnili – tempelj v Filah je celo preživel propad zahodnega dela rimskega cesarstva. Iz tega razloga je v veliko pogledih postala glavna zastopnica poganske vere in njenim vplivom ni ušlo niti krščanstvo. Povedano drugače, Izidin kult je mogoče res usahnil, a za seboj je pustil bogato dediščino.
Skozi svoj obstoj se je Izida dotaknila vseh najpomembnejših ozemelj mediteranskega prostora: od Grčije in Kartagine pa do Etrurije in Rima. Njeno prisotnost lahko zasledimo vse do meja rimskega imperija, ki je zavzemal dober delež evropskega prostora, tudi današnjo
Slovenijo.
V diplomski nalogi si bomo pogledali njeno pot od skromnih začetkov ob rojstvu egipčanske civilizacije, vzpona med najpomembnejša božanstva v egipčanskem panteonu, širitve izven egipčanskih meja in novega vzpona v rimskem imperiju do postopnega upada in končnega propada. O njej nam govorijo tako arheološki ostanki kot tudi pisni viri, ohranjeni na prostoru Mediterana in širše Evrope, preko katerih bom rekonstruirala njeno zgodbo. Poseben poudarek pa bo na koncu še na ostankih Izidinega kulta, odkritih v Sloveniji, in kaj nam ti lahko povedo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 15:56:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
