Absolutni dativ v Povesti o Borisu in Glebu in Žitju Teodozija PečerskegaDjivuljski, Maša (Avtor) Babič, Vanda (Mentor) Derganc, Aleksandra (Mentor) stara cerkvena slovanščinaruščinaprevodi v ruščinoabsolutni dativskladnjaUspenski zbornikPovest o Borisu in GlebuŽitje Teodozija PečerskegaMagistrsko delo preučuje absolutni dativ v dveh besedilih vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanščine iz Uspenskega zbornika: Povest o Borisu in Glebu in Žitje Teodozija Pečerskega in ga primerja z njegovimi prevodi v ruski jezik. Absolutni dativ je posebna sintaktična konstrukcija, prisotna v stari cerkveni slovanščini, ne pa tudi v sodobnem ruskem jeziku, njegove ustreznice pa najdemo tako v grščini kot v latinščini. Praviloma izraža okoliščine dejanja in se v ruski jezik prevaja z okoliščinskimi odvisniki, zato je v izhodišču naloge predpostavka, da bodo prevodi odražali to stanje. V raziskovalnem delu so predstavljene najpogostejše prevodne rešitve. Izkazalo se je, da okoliščinski odvisniki predstavljajo le slabo četrtino prevodov, med ostalimi prevodnimi rešitvami pa prevladujejo priredne stavčne zveze, sledijo jim prislovna določila, deležja, glavni stavki in samostojne enostavčne povedi.[M. Djivuljski]20232023-10-05 15:55:57Magistrsko delo/naloga151377sl