<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151363"><dc:title>Primerjalnopravna analiza pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v mednarodnopravnih dokumentih o človekovih pravicah</dc:title><dc:creator>Marković,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovič Dine,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok</dc:subject><dc:subject>splav</dc:subject><dc:subject>kontracepcija</dc:subject><dc:subject>oploditev z biomedicinsko pomočjo</dc:subject><dc:subject>sterilizacija</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>diskriminacija žensk</dc:subject><dc:description>Ustava Republike Slovenije v 55. členu zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki jo podrobneje ureja Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (v nadaljevanju: ZZUUP). V njem je pravica definirana kot svobodna odločitev moškega in ženske o rojstvu otrok, pri čemer jima morajo biti dostopne tudi potrebne storitve v okviru zdravstvenega varstva, ki naj bi pripomogle pri uresničevanju te pravice. In čeprav pri nas predstavlja ustavno pravico, pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ni konkretno opredeljena v nobeni mednarodni konvenciji o človekovih pravicah. 
Nekateri pravni strokovnjaki nastopajo do pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok relativno restriktivno ter razumevanje in obseg pravice omejujejo na definicijo iz 5. točke prvega odstavka 16. člena Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, spet drugi zastavljajo pravico širše, in sicer kot da ta obsega nekatere človekove pravice, ki so že  priznane v nacionalnih zakonih, mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah ter drugih ustreznih dokumentih Združenih narodov. Ne glede na to, za katero razumevanje se odločimo – sama pravica ostaja na mednarodnem nivoju še nedefinirana, zaradi česar jo države pogosto kršijo s trditvijo, da jih mednarodno pravo v tem delu ne zavezuje. Ena izmed aktualnejših zadev, ki smo ji lahko bili priča, je odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, ki je spremenilo precedens Roe proti Wade in s tem ogrozilo ne le možnost varne umetne prekinitve nosečnosti, temveč tudi uporabo kontracepcije, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo ter zdravstveno varstvo žensk v ZDA. Omejitve in kršitve pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok se dogajajo tudi v Sloveniji in v sosednjih državah. Velikokrat je temu tako zaradi prevladujočih političnih prepričanj vladajočih strank pa tudi ugovorov zdravnikov, kar posledično omejuje dostopnost do umetne prekinitve nosečnosti.</dc:description><dc:publisher>L. Marković</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
