<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151359"><dc:title>Diferencialna diagnostika funkcionalnih motenj govorjenih glasov</dc:title><dc:creator>Korun,	Blažka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjančič Antolík,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje govorjenih glasov</dc:subject><dc:subject>artikulacijske motnje</dc:subject><dc:subject>fonološke motnje</dc:subject><dc:subject>diferencialna diagnostika</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:subject>analiza govora – transkripcija</dc:subject><dc:description>Motnje govorjenih glasov (MGG) so najpogostejše motnje, s katerimi se srečujejo logopedi v praksi. Med njimi prevladujejo idiopatske oz. funkcionalne MGG (FMGG), ki so vse prej kot homogena skupina motenj. Uporaba neustreznih in nepoenotenih terminov ter netočen opis govorno-jezikovnih težav otrok s FMGG kažeta na nepoznavanje podskupin motnje. Raziskave kažejo večjo osredotočenost logopedov na otrokovo zmožnost izreke posameznih soglasnikov v besedah kot na ocenjevanje fonoloških kompetenc in zmožnosti ter določanje prisotnosti fonoloških procesov. V slovenskem prostoru torej narašča potreba po diferencialni diagnostiki FMGG, saj vsaka podskupina te motnje predstavlja implikacijo za drugo vrsto terapije. Podskupine so tuji raziskovalci začeli preučevati s pomočjo kvalitativne analize govornih napak in kognitivno-jezikovnih zmožnosti v ozadju.
V raziskavi smo uporabili dva testa – Tripozicijsko oceno artikulacije in Instrument za ocenjevanje fonološkega razvoja v slovenščini (presejalni preizkus), s katerima smo opisali fonološke sisteme otrok s FMGG, starih med 4;1 in 6;9 let. Predstavljeni so kvantitativni (PCC, PVC, št. fonoloških procesov) kot tudi kvalitativni podatki (opis fonetičnega inventarja, fonoloških procesov). Od 23 vključenih otrok je imel 1 artikulacijsko motnjo, 4 kombinirano artikulacijsko-fonološko motnjo in 18 fonološko motnjo. Glede na model diferencialne diagnostike jih je imelo 8 zaostanek v fonološkem razvoju (od tega 1 pridruženo artikulacijsko motnjo), 12 smo jih diagnosticirali s konsistentno fonološko motnjo (1 s pridruženo artikulacijsko motnjo), ostala 2 pa sta z nekonsistentno rabo nenavadnih fonoloških procesov izkazala prisotnost nekonsistentne fonološke motnje, oba s pridruženo artikulacijsko motnjo. Rezultati se ne ujemajo popolnoma z rezultati študij iz tujih jezikovnih okolij, kar lahko pripišemo majhnemu vzorcu ter pomanjkanju raziskav in norm s področja fonološkega razvoja slovensko govorečih otrok. Raziskava je vzpodbuda za dodatno raziskovanje na področju fonološkega razvoja in FMGG, ustreznejšo diferencialno diagnostiko, uporabo učinkovitejših pristopov v terapiji in poenotene terminologije.</dc:description><dc:publisher>B. Korun</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-05 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
