Socialno tveganjeKocjančič, Lara (Avtor) Strban, Grega (Mentor) Socialno tveganjesocialna varnostsocialno zavarovanjenačelo solidarnostinačelo samoodgovornostibolezenstarostinvalidnostodvisnost od oskrbe drugega.Osrednja tema magistrske diplomske naloge je predstavitev instituta socialnega tveganja, ki je tveganje, potrebno družbene zaščite, in je nastalo kot produkt družbenega soglasja. Gre za najhujše nevarnosti, ki lahko ovirajo ali onemogočijo posameznikov nadaljnji razvoj ali celo obstoj. Je prihodnji, negotov dogodek, ki lahko doleti posameznika in povzroči škodo zaradi izpada zaslužka ali stroškov zdravljenja. Socialno tveganje je tveganje, ki lahko ogroža obstoj in svoboden razvoj ne le posameznika, temveč družbe kot celote in je zato treba organizirati javna, socialna zavarovanja. Ločimo osebna socialna tveganja, kot so bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, smrt v družini, ter ekonomska socialna tveganja, kot na primer brezposelnost in odvisnost od oskrbe drugega. Da bi se do instituta lahko kritično opredelili, je pomembno razumeti temelje in namen sistema socialne varnosti, saj je socialno tveganje tesno prepleteno s celotnim sistemom in namenom, ki ga ta zasleduje. V sled temu sem v nalogi najprej predstavila pravico do socialne varnosti, namen in naloge sistema socialne varnosti ter načelo solidarnosti. Prav tako je socialno tveganje neločljivo povezano s socialnimi zavarovanji, ki so nedvomno eden izmed civilizacijskih pojavov družbe. Pri tem je dolžnost države, da organizira zavarovanja za najhujša socialna tveganja, ki povzročijo popolni ali delni izpad oziroma izgubo dohodka zaradi začasne ali trajne nezmožnosti za delo ali brezposelnost in tveganje nesorazmernega povečanja stroškov. Socialna zavarovanja predstavljajo temelj slovenskega sistema socialne varnosti, saj zagotavljajo socialno varnost širokemu krogu upravičencev v primeru nastanka socialnih tveganj. Zaradi navedenega sem v nalogi podrobneje opisala obvezno pokojninsko zavarovanje, se dotaknila instituta dvojnega statusa delavca in upokojenca, predstavila obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje z načelom samoodgovornosti ter natančno opredelila zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. V samem jedru naloge sem opredelila pojem socialnega tveganja, razmejila med socialnim in zasebnim tveganjem, predstavila primarno in sekundarno socialno tveganje ter podrobneje predstavila socialna tveganja bolezni, starosti in odvisnosti od oskrbe drugega. Glavni izziv, ki se je ob raziskovanju in izdelavi magistrske diplomske naloge vedno znova kazal, so demografske spremembe, ki na obzorje potiskajo nova socialna tveganja, na katere zakonodajalec z zakasnitvijo in pomanjkljivo odgovarja. Posledice pa čutimo vsi člani družbe.L. Kocjančič20232023-10-04 09:00:16Magistrsko delo/naloga151302sl