Stres med slovenskimi zdravstvenimi delavci v času epidemije bolezni covid-19Semprimožnik, Nika (Avtor) Ignjatović, Miroljub (Mentor) covid-19epidemijastres na delovnem mestuzdravstveni delavcikoronavirusLeto 2020 je na svetovni ravni zaznamoval izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2, povzročitelja bolezni covid-19. Zaradi bliskovitega in nenadzorovanega širjenja okužb je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo, Slovenija pa prvič v svoji zgodovini epidemijo. V njenem osrčju so bili zdravstveni delavci, ki so se v izrednih razmerah na delovnem mestu srečevali z različnimi dejavniki stresa. Namen magistrske naloge je raziskati stres med slovenskimi zdravstvenimi delavci v tem obdobju, cilj pa ugotoviti, kako se je stopnja stresa med epidemijo v primerjavi z obdobjem pred njo spremenila ter raziskati, kateri dejavniki so na to vplivali, kako so se s stresom spopadali in koliko podpore svojega socialnega okolja so imeli. V prvem delu sva predstavili teoretična izhodišča, zasnovana na podlagi literature s področja stresa, zdravstvenega dela, preteklih epidemij in covida-19. V drugem delu sva predstavili multimetodološki raziskovalni pristop, ki temelji na podatkih, pridobljenimi z anketnim vprašalnikom in polsktukturiranimi intervjuji, v njej pa so sodelovali slovenski zdravstveni delavci, ki so delali med epidemijo covida-19. Komplementarna metoda kvantitativnega in kvalitativnega pristopa je omogočila bolj celovito analizo in interpretacijo obravnavane teme. Rezultati so pokazali, da so bili obravnavani delavci v zdravstvu v času covida-19 izpostavljeni novim dejavnikom stresa, zelo podobnim tistim v preteklih epidemijah, njihova stopnja stresa pa se je na splošno povečala. Pri tem so se pokazale razlike v doživljanju stresa med zdravstvenimi delavci predvsem glede na pretekle delovne izkušnje, prisotnost stika z najbolj kritičnimi pacienti ter osebnega dojemanja stresa in lastnih zmožnosti za spopadanje z njim.20232023-10-03 08:30:33Magistrsko delo/naloga151273sl