Magnetno resonančno slikanje kolena: primerjava med dvema MR tomografoma z različno jakostjo magnetnega poljaJurjević, Matej (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Izlakar, Jani (Komentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijagostota magnetnega poljaSNRCNRčas zajema signalaUvod: V nalogi smo primerjali MR napravi z jakostjo 0,3T in 1,5T pri slikanju kolena. Na podlagi znanih študij, smo se odločili primerjati obe napravi v objektivnih ter subjektivnih merah. Namen: Želeli smo ugotoviti ali lahko z uporabo naprave z manjšo gostoto magnetnega polja (0,3T) pridobimo enako dobra razmerja signal šum ter razmerja kontrast šum, kot bi jih pridobili na MR napravi z večjo gostoto magnetnega polja (1,5T). Vprašali smo se ali so predpostavljene anatomske strukture lahko enako kakovostno prikazane na obeh napravah ter če je kakovost medicinskih slik po oceni zdravnikov specialistov radiologije med obema napravama primerljiva. Metode dela: V prvem delu raziskave smo opravili SNR (razmerje signal šum) in CNR (razmerje kontrast šum) na izbranih strukturah kolena. Za slikanje smo izbrali 25 zdravih prostovoljcev, ki smo jih poslikali na obeh napravah ter tako pridobili 50 serij slik. V drugem delu raziskave smo serije slik pripravili za ocenjevanje treh zdravnikov specialistov radiologije. Za ocenjevanje smo si izbrali strukture sprednje in zadnje križne vezi, oba meniskusa, sklepni hrustanec ter sliko kot celoto. Rezultati: V rezultatih objektivne mere kakovosti slik smo v področju medialnega meniskusa pridobili različne vrednosti SNR in CNR. Zabeležili smo statistično značilne razlike v meritvah SNR (p<0,001) in CNR (p<0,001). Na področju distalnega dela femurja smo zabeležili primerljive vrednosti SNR (p=0,677) in CNR (p=0,861) med obema napravama, brez statistično značilnih razlik. Zadnja izbrana struktura je bila sklepni hrustanec, kjer smo zabeležili statistično značilne razlike v meritvah SNR (p<0,001) in CNR (p<0,001), višje povprečne vrednosti pa smo zabeležili na 0,3T napravi. V rezultatih subjektivne mere kakovosti slik smo zabeležili višje ocene ter statistično značilne razlike pri vseh zastavljenih kriterijih prikaza pri 1,5T napravi proti 0,3T. Na 0,3T napravi smo kljub nižjim ocenam, v povprečju zabeležili dobre do odlične vrednosti ocen. Ujemanje med ocenjevalci je bilo zmerno v kriteriju prikaza meniskusov, sklepnega hrustanca ter slike kot celote. Slabše ujemanje pa smo beležili v kriteriju prikaza križnih vezi. Razprava in zaključek: Z raziskavo v magistrskem delu smo ugotovili, da lahko v objektivnih vrednostih dosežemo primerljive rezultate med obema napravama s pomočjo daljšega časa zajema signala naprave 0,3T, vendar po oceni zdravnikov radiologov je vizualni prikaz na napravi z manjšo gostoto magnetnega polja slabši.[M. Jurjević]20232023-10-01 07:46:01Magistrsko delo/naloga151231sl