Kriminološki vidiki kaznivih dejanj umorov, za katere je bila izrečena najvišja kazenAubreht, Jerca (Avtor) Mihelj Plesničar, Mojca (Mentor) UmormorilecSlovenijanajvišja kazenmediji30 let20 letdosmrtni zaporKaznivo dejanje umora je eno najtežjih kaznivih dejanj, temu primerna je kazenskopravna ureditev, ki za ta kazniva dejanja dovoljuje izrek najvišjih kazni. Človeško življenje je najvišje varovana dobrina, zato mora biti tistemu, ki poseže vanjo, izrečena primerno visoka in pravična kazen. Za Slovenijo je značilno zaostrovanje kazni za kaznivo dejanje umora. Ob osamosvojitvi je najvišja možna kazen znašala dvajset let zapora, danes je takšna možna kazen trideset let oziroma v posebnih okoliščinah celo kazen dosmrtnega zapora. V Sloveniji je kar nekaj primerov obsojencev, ki prestajajo najvišjo možno kazen tridesetih let. V svoji magistrski nalogi sem analizirala več sodb, v katerih je sodišče izreklo tridesetletno kazen ter eno sodbo, v kateri je sodišče izreklo dvajsetletno zaporno kazen, ki je bila po takratni zakonodaji najvišja možna kazen. Sodišče se lahko za izrek najvišje kazni odloči, če oceni, da je bilo kaznivo dejanje umora izvršeno v kvalifikatornih okoliščinah, ali če gre za več kaznivih dejanj v steku. Sodišče v sodbi, s katero izreče najvišjo kazen, daje velik poudarek obteževalnim okoliščinam, olajševalne so v ozadju. Kadar je umor, za katerega se izreče najvišja kazen, izvršen v sostorilstvu, kazni praviloma niso enako visoke za vse storilce. Sodišče presodi, kdo je bil pobudnik dejanja in tega storilca kaznuje strožje. Najhujšim zločinom sledi pogosto obširno medijsko poročanje, ki lahko pri ljudeh sproža negativne in praviloma neupravičene občutke strahu.J. Aubreht20232023-09-30 09:00:04Magistrsko delo/naloga151197sl