Določitev koeficienta prepustnosti s pomočjo nalivalnih poizkusov na območju Masarykove ceste v LjubljaniŠtern, Marko (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) koeficient prepustnostimetoda po Hvorslevunalivalni poizkusiponikanjenezasičeno območjeponikanjeV diplomski nalogi smo opisali potek izvedbe in obdelave nalivalnih poizkusov, ki so bili izvedeni v sklopu razširitve Železniške postaje Ljubljana in gradnje trgovsko bivalnega kompleksa Emonika. Vrtini ZP-5-HG in V-EM-1-PT, v katerih so bili izvedeni poizkusi, se nahajata na območju stika Masarykove ceste in trga Osvobodilne fronte v Ljubljani. Vrtina ZP-5-HG je bila izvrtana do globine 15,8 m in vrtina, V EM 1 PT do globine 16 m. Pri vrtanju nismo prišli do kamninske podlage perm karbonskih plasti. Globina podzemne vode se na območju železniške postaje in bodočega kompleksa Emonike nahaja od 21,60 do 22,50 m pod površjem. Vrtini se v celoti nahajata v kvartarnih sedimentih dobro izdatnega vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je izredno pomemben za oskrbo mesta Ljubljana s pitno vodo. Generalna smer toka podzemne vode je od severozahoda proti jugovzhodu, pomemben pritok pa poteka skozi Ljubljanska vrata (ožino med Rožnikom in Gradom) iz juga proti severu. Ocenjen pretok skozi ožino znaša približno 500 l/s. Nestacionarni nalivalni poizkusi so bili izvedeni in obdelani po metodi Hvorsleva, ki temelji na obdelavi krivulje znižanja vode nalite v vrtino. V vrtini ZP-5-HG je bil določen povprečni koeficient prepustnosti 1,16×10-3 m/s, razpon izmerjenih koeficientov pa se giblje na intervalu od 6,15×10 4 do 2,14×10-3 m/s. V vrtini V-EM-1-PT je bil določen povprečni koeficient prepustnosti 1,10×10-3 m/s, razpon izmerjenih koeficientov pa se giblje na intervalu od 1,98×10-4 do 2,10×10-3 m/s. Na podlagi hidrogeološke klasifikacije lahko območje Masarykove ceste v Ljubljani opredelimo kot dobro prepustno.M. Štern20232023-09-30 09:00:03Diplomsko delo/naloga151195sl