Zadovoljstvo pacientk z zdravstveno obravnavo v postopku zunajtelesne oploditveHenigman, Maja (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Gogova, Tina (Komentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganeplodnostIVFIVF postopekzadovoljstvo pacientovzdravstvena obravnavazdravljenje neplodnostizdravstvena skrb usmerjena v pacientamedicinske sestreUvod: Poznavanje pacientovih izkušenj z zdravstveno obravnavo predstavlja bistveno komponento pri ocenjevanju zdravstvene kakovosti. Na področju zdravljenja neplodnosti je to še posebej pomembno, saj ena tretjina neplodnih parov po zaključku zdravljenja ne rodi otroka. Poleg indikatorjev izidov zdravljenja so posledično zelo pomembni procesni indikatorji, kot je zadovoljstvo pacientov. Namen: Ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo pacientk z zdravstveno obravnavo v postopku zunajtelesne oploditve v Sloveniji ter na katerih področjih zdravstvene obravnave je zadovoljstvo pacientk najnižje. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Oblikovali smo anketni vprašalnik in polstrukturirani intervju. Anketni vprašalnik je bil oblikovan s pomočjo odprtokodne spletne aplikacije 1Ka, v njem je sodelovalo 1010 žensk. Izpeljali smo tudi 13 intervjujev. Rezultati: Kvantitativni rezultati so pokazali splošno visoko zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo. Najvišje zadovoljstvo so anketiranke izrazile s fizičnim vidikom zdravstvene obravnave (xŻ = 3.33, s = 0.890) ter z načinom komunikacije (xŻ = 2.89, s = 0.927) in informativno podporo (xŻ = 3.00, s = 1.006). Najnižje zadovoljstvo pa je bilo mogoče opaziti s celostnim pristopom k obravnavi (xŻ = 2.69, s = 1.021), čustveno podporo (xŻ = 2.67, s = 1.012) in organizacijskim vidikom zdravstvene obravnave (xŻ = 2.76, s = 0.949). Medtem pa so v kvalitativnih rezultatih prevladovali opisi negativnih izkušenj z zdravstveno obravnavo in predlogi za izboljšave. Razprava in zaključek: Pacientke so izrazile izredno pozitiven odnos v povezavi s kliničnem okoljem, opremo in higienskim standardom ter z lajšanjem bolečine med in po punkciji jajčnikov. Prav tako so bile mnenja, da je osebje nudilo zadostno količino informacij in tekom celotne obravnave ohranjalo ustrezno obliko komunikacije z uporabo razumljivih izrazov. Negativen odnos pa se je izpostavil v povezavi s čakalnimi dobami in organizacijo dela. Udeleženke raziskave so izrazile občutke izključenosti iz lastne zdravstvene obravnave, nezmožnosti soodločanja, pomanjkanja individualnega pristopa k obravnavi, pomanjkanje ustreznega in točnega informiranja, kontinuirane obravnave s strani zdravnika ter pomanjkanje ustrezne čustvene in psihološke podpore. Raziskava poziva k ponovni oceni zdravstvenih pristopov in k premiku paradigme k celostni skrbi osredotočeni v pacienta. S spodbujanjem individualizirane obravnave in celovitejšega sodelovanja s pacienti je mogoče pot skozi zdravljenje neplodnosti osvetliti s sočutjem in razumevanjem.[M. Henigman]20232023-09-30 07:45:34Diplomsko delo/naloga151150sl