<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151137"><dc:title>Parametrična analiza ukrepov za zvišanje potresne odpornosti zidane stavbe v Posočju ob upoštevanju rezultatov neporušnih preiskav</dc:title><dc:creator>Flajs,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>kamniti zidovi</dc:subject><dc:subject>potres</dc:subject><dc:subject>utrditev obstoječih stavb</dc:subject><dc:subject>nelinearna statična analiza</dc:subject><dc:subject>potresna odpornost</dc:subject><dc:subject>Evrokod standardi</dc:subject><dc:subject>neporušne in situ preiskave</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je opravljena analiza potresne odpornosti obstoječe kamnite stavbe v Posočju. Izvedena je tudi študija utrditvenih ukrepov, katere smiselnost se je finančno ovrednotila. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti obnašanja zidanih konstrukcij med potresom. Opisana sta tudi mehanizma porušitve v in izven ravnine zidu. Nadalje so predstavljeni osnovni postopki za ocenjevanje potresne odpornosti v skladu s standardoma Evrokoda SIST EN 1998-1 in SIST EN 1998-3. Na objektu so bile izvedene georadarske preiskave na terenu, s ciljem določiti sestavo kamnitih zidov. Stavba je bila potresno analizirana z uporabo nelinearne statične (potisne) analize (N2), pri čemer je bil uporabljen program 3Muri. V obstoječem stanju je konstrukcija izpolnjevala le 20 % zahtev Evrokoda. Model konstrukcije je bil nato modificiran ob upoštevanju različnih utrditvenih ukrepov, dokler ni izpolnil vseh zahtev Evrokoda. Preizkušen je bil odziv stavbe v različnih scenarijih, vključno z uporabo prednapetih jeklenih vezij, vgradnjo sovprežnih estrihov, zamenjavo lesenih medetažnih konstrukcij z armirano betonskimi ploščami, zamenjavo tankih opečnih zidov z debelejšimi modularnimi opekami, injektiranjem kamnitih zidov ter vgradnjo armirano betonske skeletne konstrukcije znotraj obstoječe stavbe. V zadnjem poglavju je bila narejena stroškovna analiza učinkovitosti posameznih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da bi bila vgradnja armiranobetonskih okvirjev znotraj stavbe najbolj smiseln ukrep za zagotavljanje potresne varnosti objekta.</dc:description><dc:publisher>[G. Flajs]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-30 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
