Dvojna kariera in duševno zdravje mladih teniških igralcevKvas, Miha (Avtor) Cecić Erpič, Saša (Mentor) Dvojna karieraduševno zdravjeučenci-športnikimladostništvoNamen magistrskega dela je bil ugotoviti kako dvojna kariera vpliva na duševno zdravje mladih teniških igralcev, kako je obdobje med in po epidemiji COVID-19 vplivalo na usklajevanje posameznikovih športnih in šolskih obveznosti, proučiti dejavnike, ki z vidika duševnega zdravja in dobrega počutje vplivajo na učinkovito usklajevanje šolanja in športa (t.i. dvojno kariero) in preveriti ali obstajajo razlike v določenih razsežnostih duševnega zdravja med tistimi, ki imajo status nadarjenega ali vrhunskega športnika dodeljenega s strani OKS (Olimpijski komite Slovenije) in tistimi, ki ga nimajo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je v celoti izpolnilo 35 mladih slovenskih teniških igralcev starih med 15 in 18 let. Vprašalnik je bil sestavljen iz šestih sklopov – demografski podatki, značilnosti dvojne kariere, duševno zdravje in dobro počutje, poznavanje duševnega zdravja, psihološka odpornost, zadovoljstvo z življenjem in vpliv COVID-19. Ugotovili smo, da so športniki s statusom statistično značilno bolj psihološko odporni, vendar so hkrati bolj nezadovoljni s svojim družabnim življenjem. Rezultati kažejo, da so mladi nadarjeni športniki bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem, kot tisti, ki nimajo statusa nadarjenega športnika (kot kdo?), vendar imajo višjo stopnjo depresivnih motenj. Povprečno je za vse sodelujoče usklajevanje šolanja in športa zahtevno, epidemija COVID-19 pa je negativno vplivala predvsem na posameznikovo izobraževanje. Zaključki magistrske naloge prispevajo k boljšemu razumevanju in prepoznavanju prednosti ter pomanjkljivosti dvojne kariere in njenem vplivu na duševno zdravje mladih slovenskih tenisačev. Delo daje koristno izhodišče za nadaljne raziskave na tem področju.20232023-09-30 07:16:05Magistrsko delo/naloga151127sl