<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151075"><dc:title>Geometrična verifikacija pri obsevanju bolnic z rakom dojk v zadržanem globokem vdihu z uporabo AlignRT-sistema</dc:title><dc:creator>Berk,	Alen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinko,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žager Marciuš,	Valerija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Salmič,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oblak,	Irena	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:subject>obsevanje v zadržanem globokem vdihu</dc:subject><dc:subject>AlignRT</dc:subject><dc:subject>nastavitvena napaka</dc:subject><dc:description>Uvod: S ciljem zaščite okoliških zdravih tkiv se obsevanje raka dojk pogosto izvaja v zadržanem globokem vdihu z uporabo AlignRT-sistema. To je sistem za optično zaznavanje bolnikove površine, ki na podlagi poravnave referenčne in dejanske površine interesnega področja omogoča korekcijo in nadzor nad obsevalnim položajem. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati natančnost in ponovljivost AlignRT-sistema pri obsevanju bolnic z rakom dojk v zadržanem globokem vdihu, preučiti vplive posameznih značilnosti bolnic na velikost nastavitvene napake in optimizirati proces geometrične verifikacije, ki se na OIL izvaja s pomočjo AlignRT-sistema ter IGRT-slikovne verifikacije iz ortogonalnih smeri in tangencialnega obsevalnega kota. Metode dela: V empiričnem delu smo retrospektivno analizirali podatke iz obsevanj petdesetih bolnic, ki so bile razdeljene na dve skupini (s sočasnim dodatkom doze na ležišče tumorja in brez). Analizirali smo podatke o premikih v šestih prostostnih stopnjah, starosti, kvadrantu tumorja in velikosti košarice nedrčka. Rezultati: V primerjavi skupin bolnic glede na vrsto obsevanja smo v primerjanih značilnostih odkrili statistično značilno razliko v kategoriji starosti (p = 0.022), pri čemer je bila skupina bolnic s sočasnim dodatkom doze na ležišče mlajša. Povprečna skupna velikost premikov je bila v primeru desetih bolnic večja od zastavljenih toleranc za translacijske in rotacijske premike (5 mm in 3°). Po kontrolnem tangencialnem slikanju so tri bolnice brez sočasnega dodatka doze na ležišče v LONG(+) smeri v povprečju presegale toleranco 5 mm. Statistično značilno povezavo starosti in skupne povprečne velikosti premikov smo odkrili v LONG(+) (p = 0.015, ? = - 0.342) in ROLL(+) smeri (p = 0.045, ? = -0.285). V primerjavi med zgornjima in spodnjima kvadrantoma dojke smo v smeri LAT(+) odkrili statistično značilno večje povprečne skupne velikosti premikov za skupino spodnjih kvadrantov (p = 0.012). V primerjavi notranjih in zunanjih, smo to odkrili v smeri PITCH(-), kjer so bili premiki večji pri skupini notranjih kvadrantov (p = 0.041). Razprava in zaključek: Z rezultati smo utemeljili potrebo po vsakodnevni komplementarni uporabi AlignRT-sistema ter IGRT-slikovne verifikacije iz ortogonalnih smeri in tangencialnega kota. Starost bolnic in lokacija tumorja vplivata na velikost nastavitvene napake ob uporabi AlignRT-sistema.</dc:description><dc:publisher>[A. Berk]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 11:49:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
