Avtonomija pri osebah z demencoUle, Petra (Avtor) Ovijač, Darja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaavtonomijademencasamoodločanjesamostojnostmedicinske sestreUvod: Avtonomija bolnika je ena najpomembnejših etičnih vrednot v zdravstveni dejavnosti. Pomeni pravico bolnika do samoodločanja glede zdravstvene oskrbe, brez vpliva zdravstvenih delavcev na njegovo odločitev. Pojav demence lahko zaradi kognitivnega upada in posledično slabšega razumevanja informacij hitro vodi v izgubo avtonomije, zato se je potrebno zavzemati za ohranjanje le te. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti pomen avtonomije pri osebah z demenco. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda, s pregledom znanstvene in strokovne literature iskane s pomočjo podatkovnih baz: CINAHL, MedLine (PubMed) in Google Scholar. Za iskanje literature smo uporabili časovni okvir od leta 2013 do 2023. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od januarja do marca 2023. V končno analizo smo vključili 12 člankov. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da avtonomija pri osebah z demenco pozitivno vpliva na kakovost njihovega življenja. Osebe z demenco najraje živijo doma, vendar to predstavlja velik izziv in odgovornost družinskim oskrbovalcem. Velikokrat se pojavi dilema med ohranjanjem avtonomije in zagotavljanjem varnosti. Avtonomijo je potrebno zagotavljati tudi v primeru bivanja v institucionalnem varstvu. Večjo kakovost bivanja nudijo manjši negovalni objekti, saj zagotavljajo več zasebnosti, samostojnosti in udobja. Pomembno vlogo pri zagotavljanju avtonomije imajo tudi medicinske sestre, primerno fizično okolje ter ustrezna oskrba. Razprava in zaključek: Avtonomija je osnovna potreba vsakega človeka. Pri osebah z demenco je zaradi bolezni lahko hitro okrnjena, zato je pomembno, da si prizadevamo za ohranjanje le te. To lahko dosežemo na različne načine in sicer z izvajanjem oskrbe osredotočeno na osebo, spodbujanjem neformalne oskrbe (vključevanje svojcev), vnaprejšnjim načrtovanjem oskrbe, primernim fizičnim okoljem in zagotavljanjem varnosti. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki si prizadeva aktivno delati na teh področjih. Zaradi pomankanja časa, prostora in osebja, ter posledično rutinskega dela, ki ni individualno prilagojen posamezniku pa prihaja do zmanjšanja avtonomije in kakovosti življenja pri teh bolnikih. Na podlagi tega se moramo zavedati, da je na tem področju potrebnih še veliko izboljšav in nadaljnjih raziskav.[P. Ule]20232023-09-28 11:48:51Diplomsko delo/naloga151071sl