<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151069"><dc:title>Ortodontsko zdravljenje impaktiranih podočnikov</dc:title><dc:creator>Muše,	Eda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovsenik,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mauer,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>impaktirani podočniki</dc:subject><dc:subject>hitro širjenje zgornje čeljustnice</dc:subject><dc:subject>kirurške metode</dc:subject><dc:subject>interceptivno zdravljenje</dc:subject><dc:description>Uvod: V obdobju rasti in razvoja orofacialnega področja se odvijajo oblikovne spremembe čeljustnic in zobovja. Razlikujemo obdobje mlečnega, zgodnjega in poznega menjalnega in stalenega zobovja ter odraslega zobovja. Za vsako obdobje je značilen vrstni red izraščanja zob. Če zob ne izraste v predvidenem času, gre lahko za odklon v razvoju in motnjo v izraščanju, lahko je impaktiran. Impaktirani zobje so zobje, ki so se v celoti oblikovali v kosti, vendar niso izrasli na svojem mestu ali kjerkoli drugje v zobnem loku ali izven njega. Vsak zob, ki zaradi tesnega stanja v zobnem loku, prisotnosti ovire pri izraščanju (npr. persistenten mlečni zob), poškodbe zasnove in drugih dednih dejavnikov ne more izrasti, štejemo kot impaktiran. Najpogosteje impaktirani zobje so tretji kočniki, sledijo jim zgornji stalni podočnik, drugi spodnji ličniki in zgornji srednji sekalec. Namen: Namen diplomskega dela je pojasniti pojem impaktiranosti, opisati impaktirane podočnike, njihove položaje, možnosti zdravljenja in izdelati primer ortodontskega aparata. Odločili smo se za nebni lok. Metode dela: Za uvodni del diplomskega dela smo opravili pregled domače in tuje strokovne literature, člankov iz strokovnih revij, knjig in zbornikov. V praktičnem delu pa smo izdelali ortodontski pripomoček, ki ga uporabljamo pri pacientih z opisano nepravilnostjo. Rezultati: V diplomskem delu smo ustvarili čeljustno ortodontski pripomoček - nebni lok s kljukico, uporabljajoč klasično in računalniško metodo, ki smo ju časovno primerjali. Pri računalniški metodi smo za oblikovanje porabili približno 2 uri, vključujoč uporabo intraoralnega optičnega bralnika in programske opreme, sledil je tisk in 1-tedensko čakanje. Klasična metoda je zahtevala 3 ure in 7 minut, vključujoč uporabo različnih pripomočkov, kot so mavec, žice in klešče. Računalniška metoda je bila prostorsko in časovno učinkovitejša, vendar je vključevala višje stroške programske opreme. Klasična metoda je cenejša, vendar traja dlje in vključuje več pripomočkov. Razprava in zaključek: V diplomskem delu smo obravnavali zdravljenje impaktiranih zgornjih podočnikov in izdelavo transpalatinalnega loka s kljukico. Kljub natančnosti računalniške metode je ta dražja, medtem ko je klasična metoda ustrezna in ekonomska izbira.</dc:description><dc:publisher>[E. Muše]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 11:48:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151069</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
