<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151068"><dc:title>Radioterapija s protonskimi žarki</dc:title><dc:creator>Malinova,	Zorica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>fizikalne lastnosti protonske terapije</dc:subject><dc:subject>primerjava fotonske in protonske terapije</dc:subject><dc:subject>biološka učinkovitost protonske terapije</dc:subject><dc:subject>klinične raziskave protonske terapije</dc:subject><dc:subject>center za protonsko terapijo v Sloveniji</dc:subject><dc:description>Uvod: Protonska terapija je napredna oblika radioterapije, pri kateri za zdravljenje tumorjev uporabljamo protone pospešene do 250 MeV. Gre za tehnološko zelo zahteven način zdravljenja, saj je protone poleg pospeševanja treba dostaviti varno in natančno. V primerjavi s konvencionalno radioterapijo ima protonska terapija ugodnejše fizikalne značilnosti, saj protoni v tkivu prodirajo do točno določene globine, imenovane Braggov vrh, ter tam oddajo večino svoje energije. Na svoji poti oddajo zelo malo energije, za Braggovim vrhom pa ta strmo in hitro pade. Posledično je doza na okoliška zdrava tkiva manjša, kar pripomore k manjšim stranskim učinkom terapije. Poleg fizikalnih imajo tudi biološke prednosti, saj lahko z enako dozo povzročijo 10 % višji biološki učinek kot konvencionalna terapija. S protonsko terapijo najpogosteje zdravimo pediatrične bolnike, očesne melanome, možganske tumorje in tumorje baze lobanje. Dodatne klinične raziskave so v teku. Čeprav je izgradnja protonskega centra zelo kompleksna in draga, zaradi vse večje ponudbe na trgu postaja vedno bolj dostopna tudi pri nas. Namen: Namen magistrske naloge je predstaviti protonsko terapijo kot najnaprednejšo obliko radioterapije radiološkim inženirjem in ostalim zdravstvenim delavcem, saj je znanje pri nas omejeno le na manjšo skupino strokovnjakov. Metode dela: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi s pregledom strokovne in znanstvene literature. Pregled literature je trajal od leta 2019 pa vse do zaključka magistrske naloge. Vključili smo literaturo napisano v angleškem in slovenskem jeziku najdeno v podatkovnih bazah Google Učenjak, DiKUL, ScienceDirect in PubMed. Uporabili smo tudi knjižne in druge relevantne vire. Poleg pregleda literature smo z obiskom dveh nam najbližjih protonskih centrov z opazovanjem in vključenostjo v proces zdravljenja dopolnili naša dognanja iz literature. Razprava in zaključek: Potrebe po onkološkem zdravljenju so vedno večje, saj incidenca raka po vsem svetu narašča. Poleg uspešnega zdravljenja je težnja po zmanjševanju stranskih učinkov in boljši kakovosti življenja vedno večja, zato ima protonska terapija največji potencial na področju radioterapije. V želji po zagotovitvi čim višje ravni zdravljenja onkoloških bolnikov pri nas, se delovna skupina za protonsko terapijo močno zavzema za vzpostavitev takega centra tudi v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[Z. Malinova]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 11:48:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151068</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
