Primerjava vrednosti atenuacijskih koeficientov na enospektralnih nativnih in dvospektralnih virtualnih nativnih CT slikah abdomnaJerman, Anja (Avtor) Škrk, Damijan (Mentor) Mekiš, Nejc (Komentor) Žontar, Dejan (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaračunalniška tomografijadvospektralna računalniška tomografijavirtualne nekontrastne slikeCT številaCT trebušnih organovUporaba ionizirajočega sevanja za diagnostične namene in zdravljenje bolezni je nenadomestljivo. Število preiskav z računalniško tomografijo (CT) se povsod po svetu hitro povečuje. Doze pri CT so v primerjavi s klasično rentgensko preiskavo veliko večje, posledično se tudi izpostavljenost pacientovsevanju pri povečuje. Epidemiološke študije so pokazale povezavo med izpostavljenostjo sevanju in povečanim tveganjem za razvoj določenih vrst raka. Pacient, ki je napoten na trifazno CT slikanje abdomna v povprečju prejme efektivno dozo 10,3 mSv. V Sloveniji znaša povprečna letna doza sevanja iz naravnega ozadja približno 2,64 mSv, to pomeni, da pacient po opravljenem trifaznem CT slikanju abdomna prejme skoraj štirikratno letno dozo sevanja. Namen: Namen magistrskega dela je primerjava atenuacijskih vrednosti (Hounsfieldove enote, HU) med nativnimi in virtualnimi nativnimi CT slikami abdomna in oceniti, za koliko bi lahko zmanjšali dozo, če bi opustili nativno fazo slikanja. Metode dela: Raziskava je potekala na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, kjer so pacienti opravili trifazno CT slikanje abdomna. Raziskavo smo opravili na CT aparatu Somatom Drive (Siemens Healthineers, Erlangen, Nemčija) po prilagojenem protokolu in sicer: nativno in arterijsko fazo smo pridobili s klasičnim enospektralnim slikanjem. Vensko fazo pa smo pridobili z dvospektralnim načinom slikanja (dual energy), pri kateri nam naknadna obdelava podatkov omogoča subtrakcijo joda iz serije venskih slik s čimer pridobimo virtualne nativne slike. Slike smo analizirali tako, da smo področje merjenja (ROI) enake velikosti postavili na enako mesto tako na nativni sliki (NS) kot na virtualni nativni sliki (VNC). Vrednosti HU smo izmerili v jetrih, vranici, desni ledvici, levi ledvici, desni nadledvičnici, levi nadledvičnici, aorti, podkožnem maščevju in mišici. Rezultati: Pomembno merilo za klinično uporabo VNC slik je, da so primerljiva z nativnimi slikami. Analiziranih je bilo 918 ROI-jev. Visoka primerljivost HU med NS in VNC rekonstrukcijo je bila dokazana za vsa analizirana tkiva razen za podkožno maščevje. Povprečna razlika v HU med NS in VNC sliko je bila manj kot ±10 HU za vsa analizirana tkiva razen maščobe. Razprava in zaključek: Dozo sevanja bi lahko zmanjšali za 25 % (v kolikor slikamo področje zgornjega abdomna), če bi se izognili nativnem slikanju in bi nativne slike pridobili s subtrakcijo joda iz venske faze. VNC slike bi lahko bile v prihodnosti alternativa NS, vendar so za to potrebne še nekatere nadaljnje raziskave. Potrebno je oceniti kakovost rekonstruiranih VNC slik na večjem vzorcu pacientov (v naši raziskavi se je kvalitativno ocenilo le 10 VNC rekonstrukcij) ter primerljivost HU med NS in VNC sliko pri karakterizaciji lezij malignega in benignega izvora (adenomi, ciste, metastaze) ter krvavitvah.[A. Jerman]20232023-09-28 11:48:27Magistrsko delo/naloga151065sl