<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151063"><dc:title>Povezanost med vadbo in obporodno depresijo - pregled literature</dc:title><dc:creator>Mezeg,	Mihaela Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>obporodna depresija</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>obporodno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Obporodna depresija je definirana kot pojav blagih ali večjih depresivnih epizod med 
nosečnostjo ali v prvem letu po porodu. V tem obdobju predstavlja enega od najpogostejših 
zdravstvenih zapletov. Nedavne raziskave, ki so preučevale ženske med nosečnostjo in po 
porodu, kažejo, da se prevalenca obporodne depresije giblje med 10 % in 20 %. Obporodna 
depresija se  najpogosteje  zdravi  z  antidepresivi,  psihoterapijami,  kognitivno­vedenjskimi 
terapijami, interpersonalnimi terapijami, telefonskim  svetovanjem in  posvetom  na  domu.
Poleg običajnih metod zdravljenja obporodne depresije sodobni način obravnave vključuje 
izvajanje telesne dejavnosti. Telesna dejavnost je ena izmed oblik, s katero lahko vplivamo 
na telesne in psihološke spremembe, ki se pojavijo med nosečnostjo in po porodu,  saj ta
prinaša različne koristi. Namen: Namen  diplomskega  dela  je bil na  podlagi  pregleda 
znanstvene in strokovne literature raziskati povezanost med obporodno depresijo in vadbo
ter vpliv različnih oblik vadbe na psihično počutje nosečnic in mater. Metode dela: Iskanje 
literature je potekalo s pomočjo podatkovnih baz PubMed in  PEDro.  Pri iskanju  so  bile 
uporabljene sledeče kombinacije ključnih besed v angleščini: »exercise AND postpartum 
depression« ali »exercise  AND  postnatal  depression« ali »exercise AND  perinatal 
depression« in slovenščini: »vadba IN depresija v nosečnosti« ali »vadba IN poporodna 
depresija« ali »vadba IN obporodna depresija«. Rezultati: Vključitvenim in izključitvenim 
kriterijem je ustrezalo šest randomiziranih  nadzorovanih raziskav. V  dveh  raziskavah  so 
preiskovanke izvajale aerobno vadbo in vadbo proti uporu v vodi, v treh raziskavah vadbo
prilagojeno za ženske po porodu v domačem okolju in v eni raziskavi raztezanje in dihalne 
vaje v domačem okolju. Rezultati štirih raziskav,  kjer  so  preiskovanke  izvajale  aerobno 
vadbo in vadbo proti uporu v vodi ter vadbo prilagojeno za ženske po porodu v domačem 
okolju so bili  homogeni,  saj  so  pokazali  pozitiven  vpliv  vadbe na  simptome  obporodne 
depresije. Izvajanje  vadbe  je vplivalo na zmanjšanje simptomov obporodne  depresije in 
anksioznosti, povečanje socialne podpore ter izboljšanje čustvenih in socialnih interakcij. V
dveh  raziskavah, kjer  so  preiskovanke izvajale  raztezanje in  dihalne  vaje  ter  prilagojeno
vadbo za ženske po porodu v domačem okolju ni bilo potrjenega pozitivnega vpliva vadbe 
na zmanjšanje  simptomov  obporodne depresije. Kljub ugotovljenim statistično značilnim
razlikam med  intervencijskimi  in  primerjalnimi  skupinami so  bile v  izbranih  raziskavah 
opažene tudi statistično neznačilne razlike, kar kaže na potrebo po nadaljnjem raziskovanju 
povezanosti med vadbo  in  obporodno  depresijo. Razprava in zaključek: Pri  pregledu 
literature je bilo ugotovljeno, da je  raziskav o povezanosti vadbe in obporodne depresije
relativno  malo. Kljub  temu  pa  izbrane  randomizirane  nadzorovane  raziskave v večini
poročajo o pozitivnih učinkih. Za nadaljnje odkrivanje povezanosti obporodne depresije z
vadbo je potrebno izvesti več raziskav na to temo, še posebej z vadbenim programom, ki se 
izvaja  v  kontroliranem  okolju  in  pod  nadzorom  usposobljenih  delavcev,  ob  prisotnosti 
primerjalnih skupin ter večkratnem ocenjevanju simptomov obporodne depresije. Prav tako 
bi se bilo potrebno osredotočiti na točno določeno obliko vadbe ter natančno oblikovati 
ustrezen vadbeni program. S tem bomo omogočili primerjavo rezultatov med raziskavami. 
Kljub temu pa je vadba lahko koristna kot dodatna intervencija za zmanjšanje simptomov 
obporodne depresije pri nosečnicah in materah, saj ima številne pozitivne učinke.
Ključne besede: obporodna depresija, telesna dejavnost, vadba, obporodno obdobje.</dc:description><dc:publisher>[M. M. Mezeg]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 11:43:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
