<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151045"><dc:title>Preizkus molekularnih lepil za nadzorovano agregacijo celic kvasovke Saccharomyces cerevisiae</dc:title><dc:creator>Jovanovski,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osojnik Črnivec,	Ilja Gasan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrokapsulacija</dc:subject><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>ciklodekstrini</dc:subject><dc:subject>alginat</dc:subject><dc:description>Mikrokapsulacija mikrobnih celic je privlačna tehnika za mnogo aplikacij, saj lahko s 
takšno nadzorovano agregacijo zaščitimo celice pred inhibitorji iz okolja, povečamo 
produktivnost procesa, olajšamo ponovno uporabo celic ali zagotovimo zaščito in 
sproščanje celic v zaželenih pogojih. V magistrski nalogi smo preučili metodo 
koacervacije polisaharidov za sočasno agregacijo celic kvasovk Saccharomyces 
cerevisiae. Kot glavni nosilni polimer smo izbrali hitozan, v kombinaciji s hitozanom 
pa smo testirali tudi dodatne komponente: (i) ciklodekstrine (CD) – α, β, γ, in/ali (ii) 
alginat v različnih koncentracijah. Opazovali smo oblikovanje velikosti agregatov skozi 
čas ter odstotek celic, ki so se ujele v agregate oziroma, ki so ostale proste. Dognali smo, 
da različni testirani CD niso bistveno vplivali na agregacijo in velikost delcev, medtem 
ko smo z različnimi koncentracijami alginata opazno vplivali na pridobljene agregate. 
V vseh vzorcih so nastali agregati velikosti med 50 in 100 μm, z izjemo vzorca, ki je 
vseboval hitozan (1 mg/mL) in alginat (1 mg/mL), kjer so nastali agregati večji od 1 
mm. Največji odstotek celic (60,7 %) smo ujeli v agregate s hitozanom (1 mg/mL) in 
alginatom (0,5 mg/mL), najmanj (25,4 %) pa v vzorcu s hitozanom (1 mg/mL) in 
alginatom (0,25 mg/mL). Izmed CD se je pri uspešnosti vezave celic v agregate najbolje 
(56,8 %) odrezal γ-CD, vrednosti v prisotnosti α-CD (40,8 %) in β-CD (43,6 %) pa so 
bile nekoliko manjše. V nalogi smo spremljali tudi viabilnost v agregate ujetih celic, 
kjer smo po 24 urah v vzorcih določili odstotek viabilnih celic med 77,5 % in 92,9 %. 
Razvita metoda za nadzorovano agregacijo S. cerevisiae je enostavna, hitra in hkrati ne 
zahteva dragih namenskih naprav ali tehnično zahtevne izvedbe ter je kot taka primerna 
tudi za izvedbo v aseptičnih pogojih.</dc:description><dc:publisher>[M. Jovanovski]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-28 08:15:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>151045</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
