<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150975"><dc:title>Odpravljanje zaraščanja travinja in njegova prihodnja raba</dc:title><dc:creator>Kobal,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaraščanje zemljišč</dc:subject><dc:subject>travinje</dc:subject><dc:subject>pestrost</dc:subject><dc:subject>travna ruša</dc:subject><dc:subject>pašne živali</dc:subject><dc:description>Opuščanje kmetijske rabe in posledično zaraščanje kmetijskih zemljišč predstavlja v 
Sloveniji resen problem. Slovenija je zelo gozdnata država s 60 % tega rastlinskega 
pokrova. Imamo zelo omejene površine kmetijskih zemljišč, ki so primerne za strojno 
pridelavo krme in še manj za sodobno gojenje rastlin za prehrano ljudi. Slovenija ni 
100 % samooskrbna z večino vrst kmetijskih pridelkov. Samooskrba lahko pade, če 
bomo zaradi opuščanje tradicionalne rabe in zaraščanja še naprej izgubljali kmetijska 
zemljišča. Preprečevanje zaraščanja je pomembno iz več vidikov kot so ohranjanje 
kulturne krajine in njene pestrosti, ohranjanja delovnih mest na podeželju ter 
zagotavljanja prehranske varnosti. Identifikacija zaraščajočih zemljišč je pomembna 
zaradi vzpostavitve monitoringa zaraščanja. Tako lahko razporejamo delovne moči za 
in sredstva iz ukrepov kmetijske politike za krčenje zaraščajočih zemljišč. Namen
diplomske naloge je raziskati zakaj prihaja do opuščanja obdelave kmetijskih zemljišč
in posledično njihovega zaraščanja, ter najti načine preprečevanja zaraščanja in obnove 
zaraščenih zemljišč ter možnosti pravilnega gospodarjenja za preprečevanje ponovnega 
zaraščanja</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 09:12:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150975</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
