<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150974"><dc:title>Primerjava  tipov in rastlinske sestave linijskih zasaditev v izbranih soseskah v  Ljubljani</dc:title><dc:creator>Žeželić,	Bruna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmitzer,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okrasno vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>linijske zasaditve</dc:subject><dc:subject>vrstna sestava</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je določiti zastopanost rastlinskih vrst in tipov linijskih zasaditev v Ljubljani na izbranih mikrolokacijah v Rožni dolini in Murglah. Izbrani lokaciji sta bili približno enake površine, pregledali smo zasaditve pri 33-48 hišah. Rastlinske vrste smo določili s pomočjo aplikacije Pl@ntNet™ in identifikacijo vzorcev rastlin po literaturi. Na terenu smo opredelili načine stika med javnim in zasebnim prostorom (ograja, zasaditev, kombinacija) in podrobneje analizirali linijske zasaditve (oblikovane ali prostorastoče linije, višino,  povezano s stopnjo zasebnosti, olistanost rastlinskih vrst, vednozelenost, listopadnost in pestrost rastlinskih vrst). Izpostavili smo dobro zasnovane in vzdrževane primere obeh tipov zasaditev ter popisati in opisali najbolj tipične vrste grmovnic, ki jih tvorijo. V vzorčenih soseskah Murgle in Rožna dolina smo prikazali raznolikost med rastlinskimi vrstami, ki so sajene v linijske zasaditve in opredelili razloge za različne tipe, višine in sestavo zasaditev. V Rožni dolini prevladujejo kombinacije stika med zasebno-javnim prostorom (lesena, kovinska ograja z zasaditvijo višjih grmovnic), v Murglah pa med parcelnimi mejami najbolj pogosto najdemo nižje prostorastoče ali oblikovane linije, razmerje med oblikama zasaditve je podobno. V Rožni dolini je več visokih linijskih zasaditev, večinoma jih sestavljajo listopadne vrste s poudarkom na gostoti olistanosti in tipične vednozelene vrste (lovorikovec, klek, smreka, tisa). V Murglah je rastlinska pestrost večja, pojavlja se več cvetočih grmovnic, več grmovnic z zanimivimi plodovi. Med vrstami smo poleg že omenjenih vednozelenih rastlin identificirali na primer tudi hortenzijo, hibiskus in vajgelo. Razlike lahko pripišemo drugačnemu tipu in urbanistični zasnovi enodružinske gradnje v obeh soseskah.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 09:12:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150974</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
