<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150946"><dc:title>Sinteza in biološko vrednotenje kombinatorne knjižnice spojin pridobljenih z bakrom(I) katalizirano azid-alkin cikloadicijo</dc:title><dc:creator>Murovec,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk,	Stane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odkrivanje novih zdravilnih učinkovin</dc:subject><dc:subject>klik kemija</dc:subject><dc:subject>knjižnica spojin</dc:subject><dc:subject>azid-alkin cikloadicija</dc:subject><dc:subject>afinitetna selekcijska masna spektrometrija</dc:subject><dc:description>Knjižnice spojin so zbirke velikega števila spojin, ki se jih navadno uporablja pri rešetanju visoke zmogljivosti z namenom odkrivanja zadetkov v procesu identifikacije novih zdravilnih učinkovin. Farmacevtska podjetja so skozi leta svojega obstoja ustvarila obsežne zbirke različnih spojin, bodisi s sintezo novih in modifikacijo že obstoječih struktur, ali z
izoliranjem različnih spojin iz naravnih produktov. Na trgu obstajajo tudi komercialno dostopne knjižnice spojin, ki jih je moč kupiti. Če pa želi posameznik ustvariti svojo
knjižnico spojin s sintezo vsake spojine posebej, bi za to potreboval leta. Odgovor za to bi lahko bila klik kemija, ki se osredotoča na spojine, katere lahko sintetiziramo iz modularnih blokov, združevanje le teh pa mora biti preprosto kot zapetje dveh delov zaponke. Zato morajo biti reakcije enostavne, modularne, širokega obsega in morajo dajati stranske produkte, ki se jih lahko zlahka znebimo. Ena od teh reakcij je Huisgenova 1,3-dipolarna cikloadicija med azidom in alkinom, pri kateri nastane 1,4-triazolni izomer, pri čemer morajo biti prisotni Cu(I) ioni.
V okviru magistrske naloge smo sintetizirali in očistili več spojin azidov in dialkinov, s katerimi smo kasneje izvedli klik reakcije z namenom priprave knjižnice spojin. V vsako
klik reakcijo so vstopali različni azidi in eden od pripravljenih dialkinov. Pri tem sta z vsako molekulo dialkina reagirali dve različni ali enaki molekuli azida, kar nam je na koncu dalo n2 (n=število azidov v reakciji) različnih spojin. Tako smo pri vsaki klik reakciji dobili mešanico spojin ditriazolov, pri čemer je vsaka mešanica predstavljala knjižnico spojin. Potek klik reakcij in nastanek ditriazolov smo kasneje potrdili z analizo na masnem spektrometru. Vsaki zmesi smo določili tudi zaviralno aktivnost na encimu MurA in
minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) na bakterijah E. coli in S. aureus. Nobena od treh pripravljenih knjižnic spojin ni izkazovala zaviralne aktivnosti na izbranem encimu in vrstah bakterij, kar pa ne pomeni, da katera od spojin v pripravljenih knjižnicah spojin ne zavira katerega drugega encima. Velikokrat namreč tudi rešetanja veliko večjih knjižnic ne dajo pozitivnega rezultata.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 08:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150946</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
