<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150927"><dc:title>Primerjalna analiza družbeno ekonomskega statusa enostarševskih družin glede na tip in razlog nastanka</dc:title><dc:creator>Hribar,	Mina Mica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Antić Gaber,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>enostarševske družine</dc:subject><dc:subject>položaj žensk</dc:subject><dc:subject>skrbstveno delo</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>socialni izdatki</dc:subject><dc:description>Naloga obravnava problematiko ekonomskega in družbenega stanja enostarševskih družin. Opravljena je primerjava med različnimi tipi enostarševskih družin, posebno pozornost pa sem posvetila razlikam, ki nastanejo glede na spol starša samohranilca. Poleg tega se med seboj primerja  različne možne nastanke enostarševske družine, kjer so nekateri šteti za izbiro posameznika (kot je na primer odločitev za umetno oploditev, posvojitev ali pa razvezo zakona), drugi pa kot sila razmer (na primer ločitev, ki jo je zahteval partner ali pa smrt partnerja). Pri tem me je zanimalo, kako je odločitev posameznika za enostarševsko družino vplivala na družbeno-ekonomski status nastale družine. Izpostavila sem problem neprimernih bivanjskih razmer, ki so pogosto prisotne v enostarševskih družinah. Te poleg ostalih oblik socialne izključenosti pomembno vplivajo tudi na (bodoči) družbeno-ekonomski status otroka, pri čemer se lahko ekonomska in socialna prikrajšanost bodisi reproducira bodisi odpravlja, če država pri tem zagotavlja primerne socialne politike. V zadnjem delu se nekoliko posvetim še primerjavi med izbranimi državami: Francijo, ki ima najvišje izdatke za socialno varstvo med članicami Evropske unije, Irsko, ki ima najnižje izdatke, in Slovenijo, ki je po izdatkih praktično na sredini. Pri tem me je zanimalo, kako višina izdatkov za socialno varstvo vpliva na število enostarševskih družin in na kakovost bivanja njihovih članov.</dc:description><dc:publisher>[M. M. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 07:16:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150927</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
