<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150917"><dc:title>Krotko telo Blanche DuBois</dc:title><dc:creator>Praznik,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženska krotka telesa</dc:subject><dc:subject>disciplinska oblast</dc:subject><dc:subject>patološki Narcis</dc:subject><dc:subject>Blanche DuBois</dc:subject><dc:subject>moški pogled</dc:subject><dc:description>Blache DuBois je glavni lik v drami Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje. Blanche zelo veliko pozornosti posveča svojemu telesu in videzu. Njeno telo je idealen primer ženskega krotkega telesa, o katerem piše Sandra Lee Bartky v navezavi na Foucaultovo prelomno delo Nadzorovanje in kaznovanje, kjer avtor piše o novem tipu oblasti, disciplinski oblasti in o njenem produktu, krotkih telesih. Disciplinska oblast dresira telesa preko nadzorujočega pogleda in prisiljevanja teles k homogenosti. Dispozitiv disciplinske oblasti, ki ga analizira Foucault, je Panoptik, ki deluje na podlagi vseprisotnega pogleda. Posamezniki zaradi nenehnega občutka, da so gledani, pogled ponotranjijo in začnejo gledati same sebe. Ta pogled je normalizacijski, saj oblast vedno postavlja določene norme posameznikom. Bartkyjeva pravi, da je ta pogled moški pogled in ženske so mu bolj podvržene kot moški. Slavoj Žižek v delu Jezik, ideologija, Slovenci na podlagi Lacanove psihoanalize analizira osebnostno strukturo patološkega Narcisa. Patološki Narcis je posledica spodletele simbolne identifikacije z Imenom Očeta. Zaradi tega patološki Narcis tudi v odraslosti ostaja odvisen od zahtev, ki mu jih postavljajo drugi, ker mu ni uspelo osvoboditi svoje želje od kaprice Drugega. Patološki Narcis je zato idealna osebnostna struktura za disciplinsko oblast, ki si prizadeva za čim večjo podrejenost posameznikov pogledu. Blanche je patološki Narcis. Popolnoma se podreja moškemu pogledu, preko patriarhalnega »velikega« Jaza je zavezana podobi idealne ženske. Svojo vrednost si določa preko potrditve Drugih. Šele skozi zlom »velikega« Jaza se lahko Blanche razkrije njena odvisnost od zahtev patriarhalnih drugih. Blanchin »veliki« Jaz razpade, ker ji ne uspe dobiti narcističnega priznanja od Drugih. Spodleti ji biti idealna ženska. Preko duševnega zloma se lahko Blanche šele osvobodi, preko družbenega poraza se njen »veliki« Jaz zlomi, iz česar sledi, da osvoboditev ni nekaj enostavnega, ampak je boleča.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-26 07:15:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150917</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
