<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150860"><dc:title>Hegel in Kitajska : branje v Losurdovem ključu</dc:title><dc:creator>Baskar Weber,	Medina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Moder,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rošker,	Jana S.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kitajska</dc:subject><dc:subject>Hegel</dc:subject><dc:subject>Losurdo</dc:subject><dc:subject>imperializem</dc:subject><dc:subject>sinofobija</dc:subject><dc:subject>evropocentrizem</dc:subject><dc:subject>dialektični materializem</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi Hegel in Kitajska: branje v Losurdovem ključu poskušamo s pomočjo Domenica Losurda, enega najpomembnejših sodobnih hegeljanskih filozofov, in nekaterih drugih avtorjev zagovarjati stališče, da Heglova filozofija ni zgolj evropocentrična in s tem globoko problematična, temveč da je ravno Heglova dialektična filozofija eno izmed najbolj primernih orodij za poskus neevropocentrične interpretacije sodobne Kitajske in za analizo konkretnih zgodovinskih in političnih okoliščin neke države nasploh. Če sprejmemo Heglove zgodovinske omejitve in dejstvo, da je bil, kot je tudi sam povzel, »otrok svojega časa«, ugotovimo, da je Heglova filozofija, vzeta v celoti, izjemno dragocena za sinologijo, tudi glede na to, da je navsezadnje s stališča Kitajcev samih eden največjih teoretikov in eden tistih, ki so najpomembneje vplivali na razvoj sodobne kitajske misli in politične teorije.</dc:description><dc:publisher>[M. Baskar Weber]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-25 07:46:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150860</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
