<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150833"><dc:title>Simpsonov paradoks</dc:title><dc:creator>Lesnjak,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Simpsonov paradoks</dc:subject><dc:subject>asociacijski preobrat</dc:subject><dc:subject>podskupine</dc:subject><dc:description>Pojav, ko se neka povezava med dvema spremenljivkama pojavi, kadar preučujemo celotno populacijo hkrati in izgine ali se pojavi v obratni povezavi, kadar jo delimo na podskupine, imenujemo Simpsonov paradoks. S pomočjo mere povezanosti ga lahko zapišemo v treh oblikah: kot asociacijski preobrat, Yulov asociacijski preobrat ali kot paradoks združenja. Pojav paradoksa lahko srečamo na raznolikih področjih, za lažjo predstavo pa si lahko pomagamo z grafi, vektorji, mozaičnimi prikazi, pa tudi usmerjenimi acikličnimi grafi. Obstajajo tudi raznolika orodja za pomoč pri prepoznavanju pojava Simpsonovega paradoksa na podatkih. Simpsonov paradoks lahko povežemo z vzročnim sklepanjem, ki nam je v pomoč tudi pri razlagi, zakaj pride do pojava paradoksa in kako se odločati pri obravnavi podatkov - ali upoštevati delitev  na podskupine ali ne. Prav tako ga lahko povežemo z načelom gotovosti, za katerega Simpsonov paradoks predstavlja protiprimer veljavnosti načela.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-24 07:16:57</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150833</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>