<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150827"><dc:title>Delovanje namakalnega sistema Latkova vas in popis praks namakanja na tem območju</dc:title><dc:creator>Uršič,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupanc,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>namakanje</dc:subject><dc:subject>Društvo namakalni sistem Latkova vas</dc:subject><dc:subject>praksa namakanja</dc:subject><dc:description>Namakalni sistem Latkova vas pokriva 250 ha površin in s črpališčem leži v Spodnji Savinjski dolini, v občini Prebold. Leta 2000 je bilo ustanovljeno Društvo NS Latkova vas z namenom vzdrževanja in upravljanja sistema. Črpališče NS Latkova vas je bilo leta 2021 v celoti prenovljeno.  Na podlagi podatkov o količini vode in energije smo za leti 2021 in 2022 izračunali porabo vode in elektrike na hektar in na kulturo. Na območju pridelujejo hmelj, koruzo, fižol, zelje in buče. S člani NS Latkova (13) vas smo opravili intervjuje po enotnem vprašalniku z vnaprej ponujenimi odgovori (demografski kazalniki, opis obdelovanih zemljišč, navade namakanja na območju NS Latkova vas ter zunanji vplivi). Po rezultatih ugotovimo, da člani uporabljajo kapljične sisteme in premične bobenske namakalnike. Posodobitev črpališča vidijo kot pozitivno, saj so stroški vzdrževanja NS nižji, okvar in s tem stroškov vzdrževanja je manj, poraba vode in energije je prikazana bolj natančno. V primeru omejitve vodnega vira ali višje cene energije se vsi prednostno odločajo za namakanje hmelja v primerjavi z drugimi poljščinami. Vsi se strinjajo tudi o izgradnji mokrih in suhih zadrževalnikov v primerih poplav, katerih vodo bi kasneje lahko porabljali za potrebe namakanja</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-24 07:16:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
