<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150804"><dc:title>Prdenje in družbeno nelagodje</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pužar,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prdenje</dc:subject><dc:subject>nelagodje</dc:subject><dc:subject>fekalni habitus</dc:subject><dc:subject>utelešenje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo raziskuje tabuje in družbene mehanizme, ki se kažejo, ko govorimo o prdenju, saj se zdi, da nam ta sicer čisto naravni pojav, ki je unverzalen za vse ljudi, na univerzalni ravni povzroča nelagodje, zadrego in sram, če prihaja od nas, ali pa norčevanje in obtoževanje, če prihaja od drugod. Raziskovala sem kulturno zgodovino obsojanja in tabuiziranja prdenja, ponotranjanje našega nelagodja skozi različne družbene mehanizme in nadzorovanje naših teles skozi proces civiliziranja in koncept utelešenja. Delo se ozre tudi na zanimiv aspekt prdenja, to so vici in šale oziroma humor, kjer se zdi, da prdci in spuščanje vetrov doživijo preobrazbo in postanejo priljubljen element šal, nazadnje pa tudi na povezavo med prdenjem in spolom ter družbenimi odnosi, pri čemer me je zanimalo, če se različne spole tretira kot bolj ali manj nagnjene k prdenju, zanimala pa me je tudi dinamika prdenja in ne/lagodja v družbenih odnosih, ki so bolj ali manj intimni. Opravila sem analizo ankete o prdenju, na katero sem dobila vzorec 113 (sto trinajstih) odgovorov ljudi z različnimi demografskimi podatki.</dc:description><dc:publisher>R. Mlakar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-23 08:30:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150804</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
