<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150800"><dc:title>Razvoj nekovinskih vključkov pri izdelavi jekla PK346</dc:title><dc:creator>Božank,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Balaško,	Tilen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuler,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo PK346</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:subject>termodinamičnimi izračuni</dc:subject><dc:subject>delež nekovinskih vključkov</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom “Razvoj nekovinskih vključkov pri izdelavi jekla PK346” je bilo izvedeno z namenom pregleda nekovinskih vključkov, ki so bili prisotni po oksidaciji v EOP (elektroobločna peč), redukciji žlindre v EOP, po prebodu, po legiranju na VOD (angl. Vacuum Oxygen Decarburization), po oksidaciji na VOD, po degazaciji na VOD, pred dodatkom CaSi, 5 min po dodatku CaSi, 10 min po dodatku CaSi, v koreniki (tehnološki odpad livnega sistema), po mehanski obdelavi in po EPŽ (elektropretaljevanje pod žlindro). S termodinamičnimi izračuni s programskim orodjem Thermo-Calc se je simulirala tudi procesna pot (VOD). Nekovinski vključki so bili analizirani z mikroskopom SEM (angl. Scanning Electron Microscope) s pomočjo EDS (angl. Energy-dispersive X-ray Spectroscopy) analize. Pri procesih na EOP in vse do konca oksidacije na vakuumski postaji so bili najpogostejši MnS in Cr2O3. Po degazaciji na vakuumski postaji so bili najpogostejši nekovinski vključki iz sistema Al2O3-SiO2-CaO. Po dodatku CaSi je modificiranih vedno več nekovinsikh vključkov in 10 min po dodatku CaSi je v jekleni talini prisotnih največ Al2O3•CaO. Za povečano obdelovalnost jekla se doda žica S, zaradi česar zavzamejo največji delež vključki Al2O3+MnS, pogosti pa so tudi nekovinski vključki iz sistema Al2O3-SiO2-CaO, ki so vsebovali fazo CaS. V šaržo 1 se CaSi in S nista dodala, zato so nekovinski vključki v koreniki in po mehanski obdelavi ter EPŽ nemodificirani Al2O3. Na optičnem mikroskopu se je ocenila čistost jekla po standardu DIN 50602, in sicer  po standardni metodi K. Najslabšo oceno je imel vzorec po redukciji žlindre v EOP, ki se je skozi proces izdelave jekla izboljševala. S primerjavo šarž 2, 3, 4 in EPŽ šarže 1 smo ugotovili, da je EPŽ vzorec čistejši, vendar vsebuje trdne nemodificirane Al2O3 vključke, medtem ko drugi vzorci vsebujejo nekovinske vključke iz sistema Al2O3-SiO2-CaO, ki so globulitne oblike in MnS. S primerjavo žlindre in nastalih faz v jeklu smo se osredotočili na Cr in smo primerjali delež Cr2O3 v žlindri in vse nastale faze v jeklu, ki vsebujejo Cr. Ugotovili smo, da je največji delež nekovinskih vklljučkov z vsebnostjo Cr po oksidaciji, kjer je tudi delež Cr2O3 v žlindri največji, ko žlindra ne vsebuje več Cr2O3, pa se Cr oksidi v jeklu ne pojavljajo več. S termodinamičnimi izračuni s programskim orodjem Thermo-Calc smo simulirali procesno pot izdelave jekla (VOD).</dc:description><dc:publisher>J. Božank</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-23 08:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150800</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
