<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150798"><dc:title>Želje glede stila vodenja pri zaposlenih različnih starosti</dc:title><dc:creator>Milovič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajec,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>generacijske kohorte</dc:subject><dc:subject>razvojna obdobja</dc:subject><dc:subject>stil vodenja</dc:subject><dc:subject>transformacijsko vodenje</dc:subject><dc:subject>transakcijsko vodenje</dc:subject><dc:description>Vodje v organizacijah se pogosto soočajo z izzivi na področju učinkovitega vodenja in motiviranja različno starih zaposlenih, saj se te med seboj razlikujejo v vedenju, prepričanjih, življenjskem stilu, vrednotah, ciljih, pričakovanjih in odnosu do dela. K temu izzivu pripomore tudi dejstvo, da na trg dela in v organizacije neprestano vstopajo mladi zaposleni, ki pripadajo novi generaciji in se v številnih značilnostih še bolj izrazito razlikujejo od starejših zaposlenih. V magistrski nalogi me je zato zanimalo, kakšnega stila vodenja si najbolj želijo zaposleni, ki pripadajo različnim generacijam in se nahajajo v različnih razvojnih obdobjih. Ker generacije za slovensko okolje še niso opredeljene, sem se odločila, da jih bom za svoj vzorec poskušala zamejiti. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih iz slovenske organizacije. Za zbiranje podatkov sem uporabila Večfaktorski vprašalnik stilov vodenja ter dve odprti vprašanji vezani na pomembne dogodke v slovenskem okolju, ki sta mi omogočili opredelitev generacij v Sloveniji. Kot najpomembnejše dogodke so udeleženci navedli smrt Josipa Broza Tita, osamosvojitev Slovenije, vstop Slovenije v Evropsko unijo, menjavo valute iz tolarja v evro ter ekonomsko krizo v letu 2008. Rezultati so pokazali, da si v vzorcu zaposleni vseh generacij po slovenski in ameriški delitvi ter tudi v vseh razvojnih obdobjih najbolj želijo transformacijskega stila vodenja, najmanj pa pasivno-izogibajočega vodenja. Izsledki magistrske naloge nudijo vsem organizacijam, vodjem in zaposlenim v kadrovskih službah vpogled v želje različno starih zaposlenih glede stilov vodenja. Dodano praktično vrednost pa ugotovitve predstavljajo predvsem za organizacijo v vzorcu in njihove vodje, ki bodo s pomočjo teh izsledkov lahko nekoliko bolje razumeli želje svojih zaposlenih in posledično zanje poskušali ustrezno prilagoditi tudi svoj stil vodenja.</dc:description><dc:publisher>[M. Milovič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-23 07:47:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150798</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
