Zarotniška mentaliteta in raznolikost informacijskih virovBerič, Martin (Avtor) Kobal Grum, Darja (Mentor) teorije zarotezarotniška verjetjaizobrazbarazširjanje informacijnovičarski medijiIzsledki raziskav kažejo na nižjo in manj raznoliko medijsko potrošnjo pri manj izobraženih posameznikih. Ti naj bi bili v primerjavi z višje izobraženimi tudi dovzetnejši za verjetje v teorije zarote. Hkrati izsledki raziskav o medijskih navadah tistih, ki verjamejo v teorije zarote, kažejo, da se za pridobivanje informacij v večji meri kot pripadniki splošne populacije zanašajo na socialna omrežja ter se izogibajo uporabi večinskih virov novic. Ker navedeni izsledki posredno kažejo na negativno povezavo med številom virov novic in izraženostjo zarotniškega mišljenja, sem želel na vzorcu 254 slovensko govorečih oseb, ob nadzoru izobrazbe, preveriti morebitni obstoj negativne povezave med izraženostjo zarotniške mentalitete in številom virov za pridobivanje novic. Kot dodatek primarnemu cilju in namenu naloge sem želel na podvzorcu študentov (n = 60) raziskati morebitni obstoj razlik med študenti različnih študijskih področij v izraženosti zarotniške mentalitete in številu virov, prek katerih se informirajo o dogodkih ter preveriti smer in moč mogočega sovpadanja teh dveh spremenljivk. Rezultati so v skladu s prejšnjimi raziskavami pokazali statistično značilno negativno povezanost med izraženostjo zarotniškega mišljenja in številom let formalnega izobraževanja. Analiza ni pokazala statistično značilne negativne povezave med številom virov novic in izraženostjo zarotniškega mentalitete. Študenti naravoslovnih študijskih smeri so imeli statistično značilno višjo izraženo zarotniško mentaliteto kot študenti družboslovnih študijev. Pridobljeni rezultati zavračajo uporabnost raznolikosti vira informacij kot pomembnega samostojnega indikatorja verjetij v teorije zarot.[M. Berič]20232023-09-23 07:47:09Magistrsko delo/naloga150797sl