Optične metode za vrednotenje onesnaženosti zraka z aerosoli na podlagi meritev z vzorčevalnim filtromKRAMBERGER, ŽIGA (Avtor) Bürmen, Miran (Mentor) Aerosoltransmisijareflektancaabsorpcijasipanjevzorčevalni filternanos delcevmodeliranje širjenja svetlobemetoda Monte Carlo.V tej diplomski nalogi je predstavljeno široko področje optišnih meritev aerosolov z vzorčevalnimi filtri. Vrednotenje koncentracije prašnih delcev v zraku temelji na meritvah spremembe transmisije svetlobe skozi vzorčevalni filter, na katerem so zbrani prašni delci. Na optične meritve močno vplivajo optične in geometrijske lastnosti delcev, vzorčevalnega filtra, vira svetlobe in tipala. Sprememba transmisije je v večji meri posledica absorpcije in sipanja prašnih delcev na filtru. Meritve delcev z vzorčevalnimi filtri predstavljajo velik izziv, saj so podvržene številnim dejavnikom, ki lahko privedejo do napačne interpretacije rezultatov meritev. Med njimi prevladuje učinek nalaganja delcev (ang. loading effect) in učinek večkratnega sipanja (ang. multiple scattering effect). Oba učinka je mogoče kompenzirati z ustreznimi algoritmi, ki s fiksnimi ali pa s časovno odvisnimi korekcijskimi parametri popravijo rezultate meritev. S stohastično simulacijsko metodo Monte Carlo prikažemo odvisnost reflektančnih in transmitančnih meritev od geometrijskih in optičnih lastnosti fitra ter prašnih delcev, kot so to absorpcijski koeficient, sipalni koeficient, sipalna fazna funkcija in lomni količnik. Na podoben način ovrednotimo tudi reflektančne meritve z optično sondo z linearno razporeditvijo optičnih vlaken. Pri tem velja izpostaviti močno odvisnost izmerjene reflektance od debeline nanosa prašnih delcev in pripadajočega absorpcijskega koeficienta, ki ga ga imajo ti delci, ter zanemarljivo odvisnost reflektance od parametrov sipalne fazne funkcije.20232023-09-22 11:45:01Diplomsko delo/naloga150758sl