<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150748"><dc:title>Citotoksičnost plazmidne DNA, vnešene z elektrogenskim prenosom</dc:title><dc:creator>Polak Schwery,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čemažar,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrogenski prenos</dc:subject><dc:subject>melanomske celice</dc:subject><dc:subject>plazmidi</dc:subject><dc:subject>pVAX1</dc:subject><dc:subject>pControl</dc:subject><dc:subject>pEGFP N1</dc:subject><dc:subject>kaspaza-1</dc:subject><dc:subject>kaspaza-3</dc:subject><dc:description>Gensko zdravljenje temelji na uporabi nukleinskih kislin (DNA ali RNA), ki jih vnašamo v celice s terapevtskim namenom. Cilj terapevtskih pristopov je selektivno uničiti tumorske celice, brez vpliva na okoliške zdrave celice in tkivo. Zelo pomembno je celostno zdravljenje bolezni. Zaželeno je, da zdravljenje sproži posebno imunogeno obliko celične smrti, ki nato sproži imunski odziv proti rakavim celicam. Metoda, ki veliko obeta, je prenos genov z električnim tokom, kar imenujemo genski elektroprenos. Med aplikacijami je ena zanimivejših imunostimulacija. Plazmidno DNA z zapisom za različne imunostimulatorne molekule vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Tako postanejo tkiva proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo v krvni obtok. Na ta način vplivamo na celice, ki so neposredno izpostavljene zdravljenju, in na oddaljene nezdravljene zasevke. Namen naše naloge je bil raziskati uspešnost vnosa plazmidne DNA z metodo elektroporacije v mišje melanomske celice B16.F10 in določiti citotoksičnost te metode. Plazmidno DNA smo uspešno vnesli v melanomske celice in dokazali citotoksičen učinek vnesenih plazmidov. Citotoksičen učinek DNA lahko izkoristimo predvsem v protokolih vakcinacije proti tumorjem, kot dopolnilno zdravljenje. Raziskali smo tudi, katero vrsto celične smrti povzročijo vneseni plazmidi. Ugotovili smo, da plazmidi, vneseni z metodo elektroporacije, vplivajo na umiranje celic v fazi pozne apoptoze oziroma nekroze. Na ta način pride do sproščanja antigenov iz melanomskih celic, kar in vivo spodbudi imunski odziv.</dc:description><dc:publisher>[T. Polak Schwery]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 09:13:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
