<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150736"><dc:title>Prikazovanje podatkov na primeru Trgovinske zbornice Slovenije</dc:title><dc:creator>Gorenc,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavdaž,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prikazovanje podatkov</dc:subject><dc:subject>grafični prikaz</dc:subject><dc:subject>uradna statistika</dc:subject><dc:subject>komponente prikazov</dc:subject><dc:subject>prikazovanje negotovosti</dc:subject><dc:description>Prikazovanje podatkov je uporaba grafičnih predstavitev kot načina podajanja oz. predajanja informacij in podatkov. Obstaja nekaj nasprotujočih si mnenj in praks na področju prikazovanja podatkov. Nekateri strokovnjaki in raziskovalci zagovarjajo minimalističen ter enostaven pristop prikazovanja, drugi trdijo, da bralci preferirajo prikaze z več komponentami in okraski oziroma obogatitvami.  Standardni pristopi preučevanih komponent so generični naslovi, prikazovanje celotne navpične osi, ki se začne z nič, uporaba standardnih barv brez posebnega pomena in prikazovanje podatkov brez prikazovanja negotovosti. Uporabljeni alternativni sodobni pristopi so bili informativni naslovi, odrezana navpična os, drugačne barvne sheme in prikazovanje podatkov z intervali zaupanja. 

Namen magistrskega dela je izboljšati grafične prikaze TZS z uporabo sodobnih pristopov prikazovanja podatkov. V prvi raziskavi sem na vzorcu članov TZS preveril razumevanje grafičnih prikazov in preference glede rabe komponent. Primerjavo sem izvedel z dvema anketnima vprašalnikoma, v katerih so vsi sodelujoči odgovarjali na vprašanja o razumevanju prikazov ter o preglednosti, privlačnosti in enostavnosti prikazov. Vprašalnika sta se med seboj razlikovala v načinu uporabe komponent. Odgovore v obeh vprašalnikih sem primerjal med seboj. Na podlagi pregleda teorije in obeh raziskav sem podal priporočila za prikazovanje podatkov TZS. Priporočam prilagajanje prikazov bralcem: če so ti bolj strokovni, kot na primeru TZS, so primernejši enostavni prikazi brez okraskov. Intervale zaupanja so sodelujoči sicer razumeli, a so za odgovarjanje na vprašanja o njih potrebovali več časa in jih tudi ocenili kot manj jasne in zahtevnejše za razumevanje, zato je pri njihovi zasnovi potrebna previdnost. Odrezana os je sicer nekoliko izboljšala natačnost ocene, a so bile pogostejše tudi velike napake ocene, zato njene uporabe ne priporočam. Pri različni uporabi naslovov in barv ni bilo statistično značilnih razlik. V drugi raziskavi pa sem naredil pregled sodobnega prikazovanja podatkov Sursa, Eurostata in TZS v praksi. Ugotovil, da je uradna statistika do alternativnih načinov rabe komponent v splošnem zadržana, se pa njeni prikazi precej razlikujejo med različnimi mediji komuniciranja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 08:45:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150736</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
