<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150709"><dc:title>Zlata trsna rumenica in njeni vplivi na vinsko trto (Vitis sp.)</dc:title><dc:creator>Horvat,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>fitoplazme</dc:subject><dc:subject>zlata trsna rumenica</dc:subject><dc:subject>ameriški škržatek</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:description>Zlata trsna rumenica (ZTR) je kronična bolezen vinske trte, ki vodi v propad predvsem žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.). ZTR povzroča karantenska fitoplazma podskupine 16S rRNA V-C in V-D. Fitoplazmo prenaša vektor ameriški škržatek (Scaphoideus titanus Ball) s prehranjevanjem na trti. Najpogostejša bolezenska znamenja pri okuženih rastlinah so zvijanje listov vinske trte navzdol, rumenenje listov pri belih ter rdečenje listov pri rdečih sortah in razbarvanje listnih ploskev ter listnih žil, listi so krhki in ko odpadejo, ostane pecelj na trti. Prihaja tudi do osipanja grozdov, zmanjšan je pridelek, ki je tudi manj kakovosten. V Sloveniji so po okužbi bolezenska znamenja vidna od začetka julija ter so postopoma bolj izrazita proti jeseni. Bolezen inhibira prevodnost in rast floemskih in ksilemskih tkiv, ki so odgovorna za prenos organskih in anorganskih snovi teh vode po rastlini. Na mestih, kjer prihaja do neprevodnosti tkiv nastanejo manjše žile. Prihaja do pomanjkanja periderma, kopičenja lipidov v kloroplastih listnega parenhima, odsotnosti plutastega kambija ter pomanjkanja lignina. Pridelek je zmanjšan, grozdi se lahko predčasno posušijo. Vino je manj kakovostno, z večjo vsebnostjo kislin ter mineralov. Zaradi kronične zamašitve ksilema lahko trta na koncu propade. V Sloveniji imamo s ZTR veliko težav, saj je razširjena v vseh treh vinorodnih deželah. Proti širjenju bolezni se izvaja različne ukrepe, kot so obvezno tretiranje trt z insekticidi, s katerim skušamo zmanjšati populacijo ameriškega škržatka, odstranjevanje okuženih rastlin iz vinograda, odstranjevanje gostiteljskih rastlin iz vinogradov in bližine teh, sajenje neokuženih cepljenk, pravočasna detekcija okužb ter nadzorovano premikanje rastlinskega razmnoževalnega materiala in še več. Pomembni so ukrepi v matičnjakih, matičnih vinogradih ter trsnicah, kjer moramo upoštevati strožje razmere za nadzorovanje bolezni, saj se lahko bolezen z okuženim sadilnim materialom hitro razširi. Najučinkovitejši ukrep za izkoreninjenje ZTR v sadilnem materialu je tretiranje cepičev, ključev podlag ali cepljenk z vročo vodo (50 °C za 45 min), ki bo postala nujna trsničarska praksa tudi v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-22 07:15:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150709</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
