<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150617"><dc:title>Lažne dileme in prava vprašanja (sodobne) arhitekture</dc:title><dc:creator>Rudman,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeferin,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>kritična refleksija</dc:subject><dc:subject>emancipirani uporabnik</dc:subject><dc:subject>estetika in uporabnost v arhitekturi</dc:subject><dc:subject>kontekstualnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga odsotnost kritičnega mišljenja, ki je problem današnjega sveta, obravnava kot specifični arhitekturni problem, zaradi katerega so se v t. i. poneumljajočo logiko ujele mnoge razprave o arhitekturi in obravnave arhitekturnih pogojev, ki neposredno vodijo v stališče, da je arhitektura prakticirana v kontekstu
popolne odvisnosti od zunanjih sil. Naloga je poziv k arhitekturnemu delovanju, ki vključuje refleksijo lastnega delovanja, raziskovanje možnosti, kompleksnosti in spremenljivosti samih pogojev arhitekture. Tega podviga se loti tudi sama. Opirajoč se na teoretsko strukturo, ki vključuje dela arhitekturne teorije, filozofije in filozofije arhitekture, teoretsko razvija arhitekturo kot avtonomno, emancipatorično prakso, ki vztrajno in aktivno zaseda kulturni prostor in vanj intervenira. Torej prakso, ki ne pristaja na stališče, da je arhitektura prakticirana v kontekstu popolne odvisnosti, saj si svoje zakone določa sama, in sicer znotraj vsakokratnega danega spleta pogojev.
Osrednja teza naloge je, da je treba za nadaljevanje takšne prakse arhitekture zavrniti t. i. lažne dileme, pred katere je arhitektura, in z njo mi kot arhitektke in
arhitekti, vedno znova postavljena. Naloga pokaže na tri takšne dileme. Lažne so zato, ker zakrivajo prava vprašanja (sodobne) arhitekture. To so tista vprašanja, ki omogočajo arhitekturi, da se distancira od popolne vpreženosti in določenosti s svetom, kakršen je. Naloga to problematiko podrobno razvija tako, da se osredotoča na tri izbrane pogoje oziroma razsežnosti arhitekturnega projektiranja. Ti pogoji so: uporabnik, dvojica uporabnost-estetika in kontekst. Na podlagi analize teh treh pogojev oziroma razsežnosti naloga zariše nekatera prava vprašanja arhitekture, torej tista, ki odpirajo možnost njenega nadaljevanja kot prakse, ki se v danem svetu določa sama in šele tako gradi zares človeški svet.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-21 08:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
