<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150521"><dc:title>U-besediti ali na-slikati: ekfraza v starogrški poeziji</dc:title><dc:creator>Križaj,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senegačnik,	Brane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekfraza</dc:subject><dc:subject>progymnasmata</dc:subject><dc:subject>enargeia</dc:subject><dc:subject>podoba</dc:subject><dc:subject>Ahilov ščit</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja z antično ekfrazo, danes opredeljeno kot literarni opis umetniškega likovnega dela, ki je v antiki svojo konceptualizacijo pridobila na področju retorike, kamor je bila umeščena kot ena izmed t. i. progymnasmata ali šolskih pripravljalnih vaj. Ahilov ščit, prva in najslovitejša izmed ekfraz, se je tako najprej uveljavil kot primer ekfraze znotraj retoričnih učbenikov, ki poskušajo ekfrazo definirati in s tem tudi pokazati na kompleksnost odnosa slika-beseda. Zaradi njunega stika dobi ekfraza svojevrsten značaj, saj se zaradi vizualnosti, na katero se nanaša, spremeni raba jezika. K pesniški ekfrazi pristopam prek retoričnih opredelitev, saj so njihovi avtorji v svojih raziskavah dosegli določen uvid v naravo ekfraze.</dc:description><dc:publisher>S. Križaj</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-20 07:46:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150521</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>