<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150519"><dc:title>Popotresna obnova in demografski razvoj v Zgornjem Posočju in Videmski  pokrajini po letu 1976</dc:title><dc:creator>Brajnik,	Leon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rebernik,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potres</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>demografski razvoj</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Italija.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so obravnavane posledice potresov, ki so leta 1976 prizadeli velik 
del Videmske pokrajine in Zgornjega Posočja, ter kako je potekala popotresna obnova v 
izbranih krajih v teh regijah in pa njihov demografski razvoj. Očitno je, da sta si Italija in 
Slovenija, tedaj še Socialistična republika Slovenija, izbrali različen pristop k obnovi 
nastale škode. V Italiji so se zavzemali za popolno obnovo mest, takšna kot so bila, kar se 
je splačalo saj ta obnova velja za eno največjih uspehov Italije v soočanju s potresnimi 
katastrofami. V Sloveniji pa so se odločili bolj ko ne za rušenje starih stavb, katere so 
bile del kulturne dediščine, in nadomestitev z montažnimi hišami. Cilj tega je bil 
zagotoviti prebivalcem streho nad glavo pred prihajajočo zimo, predvsem pa so želeli 
ohraniti prebivalstvo v vaseh. V Sloveniji in Italiji je opaziti vpadanje števila prebivalcev 
v izbranih krajih, a je zaradi razlike v velikosti primerjava težka, zato smo za 
demografsko primerjavo izbrali najbolj prizadete Slovenske in Italijanske občine.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-20 07:46:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
