Zasnova stalnega raziskovalnega objekta Senuša v gozdovih hrasta doba v Krakovskem gozduŠtokar, Miha (Avtor) Klopčič, Matija (Mentor) redčenjetipi redčenjhrastovi sestojiKrakovski gozdZa kakovostno gospodarjenje z dobovimi sestoji je potrebno dobro načrtovano pomlajevanje, nato pa redna in kakovostna izvedba gojitvenih del, tudi redčenja mlajših in srednjedobnih sestojev. Najvišji denarni vložek v sestoj zahteva prav nega. Z idejo o zmanjšanju stroškov se razvijajo novi koncepti redčenja sestojev (t. i. situacijska nega), katerih učinke je nujno preveriti v praksi. Zato je bil glavni cilj naše raziskave vzpostavitev trajnega raziskovalnega objekta v dobovih sestojih, ki bi omogočil vpogled v primerjavo klasičnega izbiralnega in situacijskega redčenja s končnimi izbranci in bo služil za dolgoročno spremljavo učinkov obeh konceptov redčenja. Raziskovalni objekt Senuša je bil osnovan v sestojih v razvojni fazi letvenjaka v gozdnogospodarski enoti Krakovo. V objektu je bilo osnovanih 6 raziskovalnih ploskev velikosti 900 m2 in 2 ploskvi velikosti 625 m2. V raziskavi smo aplicirali in analizirali klasično izbiralno redčenje (obravnava A), situacijsko redčenje (obravnava B) in prepustitev naravnemu razvoju (kontrola; obravnava C); vrsta obravnave je bila na ploskvah določena naključno. Povprečno število dreves ob vzpostavitvi raziskovalnega objekta je bilo 10.750/ha, od tega je bilo 67 % dobov. Pri obravnavi A je bilo izbranih 622 izbrancev/ha, pri obravnavi B pa 81/ha. Jakost redčenja glede na število dreves je bila višja pri obravnavi A kot pri obravnavi B (19,3 % oziroma 4,8 %), jakost redčenja glede na število konkurentov na izbranca pa pri obravnavi B (6,2 konkurenta/izbranca oziroma 3,1 konkurenta/izbranca). Zaključkov glede primernosti obeh konceptov redčenj v dobovih sestojih naša raziskava ne more podati, potrebno bo počakati do prvih ponovitvenih snemanj po nekaj letih.[M. Štokar]20232023-09-20 07:16:04Diplomsko delo/naloga150498sl