<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150494"><dc:title>Vrednotenje stabilnosti mazil za ustnice z dodatkom macerata navadne dobre misli (Origanum vulgare L.)</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Baričevič,	Dea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar Glavač,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadna dobra misel</dc:subject><dc:subject>Origanum vulgare</dc:subject><dc:subject>naravna kozmetika</dc:subject><dc:subject>kozmetični pripravek</dc:subject><dc:subject>mazilo za ustnice</dc:subject><dc:subject>eterično olje</dc:subject><dc:subject>macerat</dc:subject><dc:subject>analiza GC - MS</dc:subject><dc:subject>organoleptično vrednotenje</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo vrednotili štiri populacije navadne dobre misli (Origanum vulgare) (9/1, 9/8, M3 in M4). Posajene so bile na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. V fazi polnega cvetenja so bile naključno izbrane rastline iz vsake populacije požete in posušene v sušilnici. S pomočjo Clevengerjeve aparature smo z vodno destilacijo določili vsebnost eteričnega olja (EO) ter naredili analizo kemijskih spojin s pomočjo plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (GC-MS). Iz predhodno izdelanih maceratov smo oblikovali mazila, ki smo jih v obdobju dveh mesecev hranili pri različnih temperaturnih režimih (pri sobni temperaturi 25 °C, pri povišani temperaturi - sušilna pečica 40 °C, pri znižani temperaturi - hladilnik 4 °C) in jih senzorično vrednotili (barva, vonj, konsistenca, mazljivost). V obdobju dveh mesecev so bila opravljena tri vrednotenja. Najvišja vsebnost EO je bila določena v populaciji 9/1 (36,53 ml/kg oz. 3,65 %), ostale populacije so imele povprečje med 3,14 do 5,15 ml/kg oz. 0,31 do 0,52 %. Analiza GC-MS je pokazala, da se populacije origana razlikujejo po vsebnosti EO kot tudi kemijski sestavi EO in aromatične vode. Najpogostejše spojine v EO oz. aromatični vodi origana so bile: karvakrol, timol, meta-cimen, terpineol, alfa terpinen, beta mircen, borneol, terpinen-4 -ol, spirojatamol in viridiflorol. V EO je imel v povprečju najvišji odstotek karvakrola vzorec 9/1 (76,45 %) in timola vzorec 9/8 (14,36 %). Pri aromatični vodi so bili rezultati podobni, saj je bila v vzorcu 9/1 najvišja povprečna vsebnost karvakrola 74,31 % in v vzorcu 9/8 vsebnost timola 12,37 %. Skozi obdobje senzoričnega vrednotenja so se vzorci razlikovali po barvi in vonju. Najboljše lastnosti je imel vzorec 9/1 s svetlo rumenozeleno barvo in intenzivnim vonjem. Konsistenca mazil je bila pri sobni temperaturi poltrdna, pri povišani temperaturi tekoča in pri znižani temperaturi trdna. Mazljivost je bila pri sobni temperaturi dobra, pri povišani temperaturi zelo dobra in pri znižani temperaturi zadovoljiva.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-20 07:15:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150494</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
