<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150476"><dc:title>Mutacijski status gena IGHV in stereotipnost B-celičnega receptorja pri slovenskih bolnikih s kronično limfocitno levkemijo</dc:title><dc:creator>Milanović,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šućurović,	Sandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična limfocitna levkemija</dc:subject><dc:subject>mutacijski status IGHV</dc:subject><dc:subject>stereotipnost B-celičnega receptorja</dc:subject><dc:subject>napovedni dejavnik</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:description>Kronična limfocitna levkemija (KLL) predstavlja najpogostejšo obliko levkemije v zahodnem svetu. Med njene najpomembnejše napovedne dejavnike sodi mutacijski status gena IGHV. Predstavlja neodvisen dejavnik, ki ostaja med boleznijo nespremenjen. Določamo ga z metodami sekvenciranja. Omogoča nam razvrstitev bolnikov v 2 podskupini-mutirano (M-) ter nemutirano (ang. unmutated, U-) KLL. Za M-KLL je značilna manj kot 98% identičnost z zarodno progo, za U-KLL pa več kot 98% identičnost. M-KLL ima značilno ugodnejše klinične izide in klinični potek kot U-KLL. Mutacijski status IGHV je pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Najnovejše smernice Evropskega konzorcija za izvajanje raziskav o KLL priporočajo ugotavljanje stereotipnosti B-celičnega receptorja (BCR), ki predstavlja obetaven napovedni dejavnik KLL.
Analizirali smo rezultate bolnikov z naročeno preiskavo mutacijski status IGHV, ki so bili rutinsko obravnavani v Specializiranem hematološkem laboratoriju (SHL) v obdobju 2016–2022. Poleg mutacijskega statusa IGHV smo uporabili še spremljajoče podatke o spolu bolnikov, genih IGHV-D-J, stereotipnih BCR, mutacijskem statusu TP53. Zbrali smo podatke 434-ih bolnikov s KLL. Večino (64%) so predstavljali moški. Prevladoval je nemutiran status gena IGHV (60%). Najpogosteje prisotni geni IGHV so bili: IGHV1-69, IGHV4-34, IGHV3-23, IGHV1-2, IGHV3-30, IGHV3-48, IGHV3-21, IGHV3-7, IGHV4-39 in IGHV3-11. Vsi, z izjemo IGHV4-34, IGHV3-23 in IGHV3-7, ki so prevladovali pri bolnikih z M-KLL, so bili večinoma prisotni pri bolnikih z U-KLL. Podatki o stereotipnosti BCR so edini odstopali od navedb v literaturi. Odkrili smo jo pri 12% bolnikov, kar je manj od deleža (30–40%), navedenega v literaturi. Poleg tega smo le pri dveh bolnikih našli podtip KLL#8 in pri nobenem KLL#4, ki sta dva izmed štirih najpogostejših podtipov. Preostala dva (KLL#1 in KLL#2) sta prevladovala tudi v obravnavani populaciji. Večina bolnikov (več kot 80%) je imela nemutiran gen TP53. Napovedno neugodni nemutiran status IGHV in nepravilnosti TP53 so prevladovale pri moških, a razlika med spoloma ni bila statistično značilna. S to nalogo smo dobili prvi celovit vpogled v mutacijski status gena IGHV pri slovenskih bolnikih s KLL. Omogočila nam je, da smo glede na primerljivost rezultatov z literaturnimi navedbami ocenili, da je kakovost preiskave mutacijski status IGHV v SHL ustrezna. O posebnostih v populaciji, kljub določenim odstopanjem, ne moremo govoriti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-19 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
