<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150422"><dc:title>Karakterizacija kvasovk rodu Hanseniaspora za potencialno uporabo v pivovarstvu</dc:title><dc:creator>Urbančič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pivske kvasovke</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora</dc:subject><dc:subject>presejalni testi</dc:subject><dc:subject>maltoza</dc:subject><dc:subject>adaptivna laboratorijska evolucija</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih pivovarska industrija išče nekonvencionalne vrste kvasovk za proizvodnjo novih pijač različnih okusov in arom. Velik potencial predstavljajo kvasovke rodu Hanseniaspora, ki proizvajajo zanimive aromatične spojine. Za iskanje primernih kvasovk se pogosto uporabljajo presejalni testi. Le-ti so sestavljeni iz različnih vrst gojišč v mikrotitrskem formatu, na katerih določimo sposobnost rasti kvasovk. Za karakterizacijo kvasovk rodu Hanseniaspora smo presejalne teste pivovarskih lastnosti opravili za 45 sevov, od katerih je bila večina izolirana iz gozdnih okolij Nemčije, ostale so bile izbrane iz Zbirke industrijskih mikroorganizmov (ZIM). Vse kvasovke smo pred testiranjem identificirali s sekvenciranjem regij ITS in D1/D2 ribosomalnega gena. S presejalnimi testi smo določali sposobnost asimilacije maltoze, odpornost proti etanolu, odpornost proti izo-α-kislinam, odpornost proti kombinaciji etanola in izo-α-kislin, encimsko delovanje β-liaz, diastatično aktivnost (škrob) in sposobnost razgradnje ferulične kisline do hlapnih fenolov. Rezultati presejalnih testov so se med sevi razlikovali. Izmed vseh testiranih sevov smo jih izbrali 15 za fermentacijske poskuse, katerih pivo je bilo senzorično ocenjeno. Te ocene smo primerjali z rezultati presejalnih testov in ugotovili, da iz presejalnih testov ne moremo napovedati proizvedenih arom. Za proizvodnjo aromatiziranega piva smo želeli uporabiti vrsto Hanseniaspora jakobsenii, ki naj bi po literaturnih podatkih slabo rastla na maltozi. Zato smo želeli to lastnost izboljšati z adaptivno laboratorijsko evolucijo, vendar nismo bili uspešni. Opravili smo tudi karakterizacijo te vrste z elektroforetsko kariotipizacijo in s testom sporulacije. Ugotovili smo, da ima H. jakobsenii 8 kromosomov in da lahko sporulira.</dc:description><dc:publisher>[E. Urbančič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 07:16:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
