<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150418"><dc:title>Dinamika odziva listnih rež koruze (Zea mays) na spremembe deficita tlaka vodne pare</dc:title><dc:creator>Pirih,	Kris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>deficit tlaka vodne pare (VPD)</dc:subject><dc:subject>prevodnost listnih rež</dc:subject><dc:subject>transpiracija</dc:subject><dc:subject>fotosinteza</dc:subject><dc:subject>učinkovitost izrabe vode</dc:subject><dc:subject>intrinzična učinkovitost izrabe vode</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>Zea mays</dc:subject><dc:description>Koncentracijska razlika med vodno paro v listu in v zraku, ki jo pogosto izražamo kot deficit tlaka vodne pare med listom in zrakom (VPDL), je gonilna sila transpiracije rastlin. Za uravnavanje svoje vodne bilance te ob visokem zračnem VPD prilagajajo prevodnost listnih rež, s čimer regulirajo izgubo vode. V nalogi nas je zanimalo, kako se listne reže odzovejo na spremembe VPD in kaj ta odziv pomeni za rastlino. V lončnem poskusu smo na dveh, na sušo različno tolerantnih hibridih koruze opazovali fiziološki odziv na ravni lista ob stopenjski izpostavitvi VPD in transpiracijo na ravni rastline od izpostavitvi rastlin različnemu VPD. Na ravni rastline smo poskus izvedli v dveh terminih. Vključili smo tudi različne ravni vlažnosti substrata. Prevodnost listnih rež se je z višanjem VPD bolj ali manj linearno zmanjševala pri obeh hibridih. Čeprav je bila že začetna prevodnost listnih rež tolerantnega hibrida po aklimatizaciji na 1 kPa nižja kot pri kontrolnem hibridu, je ta hibrid začel hitreje omejevati prevodnost listnih rež že pri nižjem VPD. Kontrolni hibrid je začel prevodnost omejevati pri višjem VPD. Zaradi manjše prevodnosti listnih rež je imel tolerantni hibrid tudi nižjo transpiracijo. Med hibridoma ni bilo razlik v neto fotosintezi. Zaradi takšnega odziva ima tolerantni hibrid večjo učinkovitost izrabe vode in intrizično učinkovitost izrabe vode. Na ravni rastline se je transpiracija značilno povečevala z VPD in razlikovala med ravnema vlažnosti substrata v obeh terminih. Hibridu daje toleranco njegova odzivnost na spremembe vode v okolju že pri nižjih ravneh VPD in potencialno vlažnosti tal, kar pomeni, da bolj učinkovito izrablja vodo tudi takrat, ko je te v okolju razmeroma dovolj. Z rezultati smo dobili vpogled v dinamiko odziva listnih rež različnih hibridov koruze na spremembe VPD in predstavili pomembnost tega odziva za tolerantnost rastlin na sušo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-17 07:16:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150418</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
