<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150396"><dc:title>Eocenska flora soteških plasti pri Dobrni</dc:title><dc:creator>Cevzar,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šoster,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>soteške plasti</dc:subject><dc:subject>zgornji eocen</dc:subject><dc:subject>fosilna makroflora</dc:subject><dc:subject>herbivorija</dc:subject><dc:subject>paleookolje.</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem se ukvarjal s fosilno makrofloro iz soteških plasti v kraju Parož blizu Dobrne. Soteške plasti predstavljajo menjavanje plasti glinavca, laporovca in peščenjaka z vmesnimi lečami premoga, ter so s pomočjo fosilne favne datirane v zgornji eocen.  Fosilna makroflora v njih predstavlja bogat nabor sploščenih listov predvsem zimzelenih širokolistnih dreves in grmov ter nekaj listnih vejic in igličastih listov iglavcev. Podrobna makroskopska analiza listov je pokazala, da so ti najverjetneje pripadali predvsem družinam Myricaceae, Lauraceae in Fagaceae. Na podlagi razmerja med listi z nazobčanimi in celimi robovi sem izračunal povprečno letno temperaturo 16,2 °C z odstopanjem ± 4,5°C. Nekatere rastline, kot sta na primer rodova Ziziphus in Daphnogene nakazujejo na vlažno zmerno-toplo do subtropsko podnebje v obdobju priabonija. Fosina makroflora iz soteških plasti nam ne kaže samo vpogleda v poznoeocensko podnebje pri nas, temveč tudi na odnose z rastlinojedimi žuželkami in glivami, ki so na teh listih pustili sledove hranjenja. Ti sledovi so predvsem v obliki robnega in luknjičastega prehranjevanja s strani ličink različnih vrst metuljev in vešč ter hroščev, katerih poškodbe lahko še danes opazujemo na listih sodobnih predstavnikov teh rastlin. Čeprav na fosilni makroflori iz Paroža blizu Dobrne ne vidimo veliko različnih načinov hranjena, so ti prisotni na raznoliki flori. Možen odgovor na to ponuja tedanja atmosfera, ki je imela večje vsebnosti pCO2. Ta bi lahko namreč onemogočil obrambne sisteme zimzelenih rastlin in jih pustil ranljive do herbivorije.</dc:description><dc:publisher>M. Cevzar</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 09:00:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
