<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150371"><dc:title>Transformacija ali nadaljevanje neoliberalizma: analiza izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj</dc:title><dc:creator>Fink,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulec,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>neoliberalizem</dc:subject><dc:subject>psihopolitika</dc:subject><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje odraslih</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>mednarodne organizacije</dc:subject><dc:description>Zaključno delo proučuje in predstavlja pojav neoliberalnih tendenc na širši družbeni ravni, v izobraževanju odraslih in trajnostnem razvoju ter v interakciji vseh treh področji. Temo naslovimo v treh teoretskih poglavjih. V prvem delu predstavimo zgodovino neoliberalizma ter kakšen naj bi bil nenapisan program družbe Mont Pèlerin v 80. letih prejšnjega stoletja. Zgodovinsko analizo in »klasične« izpeljave neoliberalnih avtorjev dopolnimo s sodobnimi koncepti. V prvi polovici drugega dela se dotaknemo neoliberalnih tendenc v vzgoji in izobraževanju na splošno, kjer se sprehodimo skozi teme človeškega kapitala, managerskega diskurza in neoliberalne subjektivnosti. Druga polovica poglavja je natančneje zaznamovana z izobraževanjem odraslih, kjer prek že obstoječih analiz predstavimo mednarodne in nacionalne trende na področju. V zadnjem teoretskem poglavju se dotaknemo okoljske problematike, ki jo tudi predstavimo. V nadaljevanju vzpostavimo polje kritike koncepta trajnostnega razvoja. Navsezadnje se dotaknemo tudi povezave trajnostnega razvoja in izobraževanja odraslih kjer na podlagi predhodnih poglavij sklepamo, da so v konceptu in pridruženem izobraževanju odraslih prisotne neoliberalne tendence. Sklepamo tudi o vplivu, ki ga imajo nad področjem mednarodne organizacije, ki prednostno naslavljajo področje ekonomije, na obrobje pa potisnejo dimenzije okolja in družbe. V razpravi predstavimo možnost nadaljnjega razvijanja teoretske podlage za oblikovanje analitskega modela in posledične raziskave.</dc:description><dc:publisher>[A. Fink]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:46:57</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>150371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
