<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150365"><dc:title>Zora Plešnar: Podobe minevanja</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rebeka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zora Plešnar</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>modernistična fotografija</dc:subject><dc:subject>Mariborski krog</dc:subject><dc:subject>črno-beli fotografski cikli.</dc:subject><dc:description>Zora Plešnar (1925–2021) je bila mariborska fotografinja, ki je delovala vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2012, ko so nastali njeni zadnji zaokroženi fotografski cikli. Vznik njenega fotografskega ustvarjanja lahko datiramo v leto 1968, ko se je pridružila Fotoklubu Maribor, ki ji je ponujal odlično strokovno in motivacijsko podporo.  Preko Fotokluba Maribor je Zora Plešnar stkala vezi, s katerimi se je rodilo osuplijvo število predvsem skupinskih razstav in drugih organizacijskih sistemov v fotografskem svetu. Morda je izmed slednjih najpomembnejše mesto, ki ga je Plešnar kot edina ženska zasedala v znameniti modernistični skupini Mariborski krog (1971–1974). Tako je sodelovala z marsikaterimi prominentnimi fotografi sedemdesetih in osemdesetih let v Sloveniji, kot so Janko Jelnikar, Ivan Dvoršak in Zmago Jeraj, ki so med drugim zaslužni za sooblikovanje statusa umetnosti fotografije, kot ga poznamo danes. Kljub temu, da je fotografinja večidel delovala v okolju izredno močnih ustvarjalcev, ji je uspelo suvereno kreirati samosvojo vizualno govorico. Glavnino fotografskega opusa Zore Plešnar predstavljajo različno obširni črno-beli ciklusi, ki so, prenekateri med številnimi potovanji, nastajali tudi deset let ali več. Čeprav se na prvi pogled tematika selekcij izkaže kot raznolika, se med njimi kontinuirano izrisuje rdeča nit – dotikajo se elementov minevanja, bežnosti, nestalnosti in začasnosti. Zora Plešnar je bila, najverjetneje zaradi svojega spola, v pregledih zgodovine slovenske fotografije pogosto izpuščena, tudi prvo korenito retrospektivno razstavo je doživela zelo pozno: leta 2019 v Umetnostni galeriji Maribor pri svojih štiriindevetdesetih letih.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:46:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150365</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
