<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150360"><dc:title>Preživljanje prostega časa starejših oseb v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Toličič,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>prostočasne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>bivalno okolje</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje prebivalstva predstavlja enega najznačilnejših pojavov sodobne družbe. Večina starejših oseb bi si želela ostati in se starati v domačem okolju, na katero so čustveno navezani. Smiselno preživljanje prostega časa ima blagodejen učinek na zdravje, tako psihično kot fizično, ter aktivno in zdravo staranje starejše osebe. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj starejšim osebam, ki živijo v domačem okolju, pomeni prosti čas in kako ga preživljajo. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo dela. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje s petimi starejšimi osebami, ki živijo v domačem okolju v podravski regiji. Podatke smo analizirali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Iz kvalitativne vsebinske analize smo oblikovali pet kategorij: pomen prostega časa za starejše osebe, doživljanje in preživljanje prostega časa, razlika v prostem času pred upokojitvijo in po njej, ovire in spodbude pri izvajanju prostočasnih aktivnosti in prosti čas starejših oseb v času pandemije COVID-19. Ugotovili smo, da vključenost v prostočasne aktivnosti starejšim osebam prinaša zadovoljstvo in boljše počutje ter na njih deluje blagodejno. V prostem času se vključujejo v kognitivne, telesne, rekreacijske in socialne aktivnosti. Z upokojitvijo so začeli izvajati nove prostočasne aktivnosti in/ali obnovili stare, ki so jih zaradi obsega dela pred upokojitvijo bili primorani prenehati. Na preživljanje prostega časa je imel velik vpliv COVID-19, ki je omejil izvedbo in kraj izvajanja aktivnosti, zaradi česar so starejše osebe več prostočasnih aktivnosti izvajale individualno ter v domačem okolju. Razprava in zaključek: Izvajanje prostočasnih aktivnosti pozitivno vpliva na zdravstveno stanje starejših oseb, saj lahko zmanjša kognitivni upad, izboljša psihofizično kondicijo in njihovo počutje ter posledično zvišuje kakovost življenja. Delovni terapevt starejši osebi predlaga primerno prostočasno aktivnost, ji jo po potrebi prilagodi ali prilagodi izvedbo in okolje izvajanja aktivnosti, s čimer ji omogoči vključevanje v prostočasne aktivnosti kljub morebitnim oviram ali zmanjšanim zmožnostim.</dc:description><dc:publisher>[N. Toličič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150360</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>