<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150345"><dc:title>Genotipizacija navadne (Fagopyrum esculentum) in tatarske ajde (Fagopyrum tataricum) z mikrosatelitnimi označevalci</dc:title><dc:creator>Fabjan,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadna ajda</dc:subject><dc:subject>tatarska ajda</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:subject>mikrosatelitni označevalci</dc:subject><dc:subject>lokus</dc:subject><dc:subject>alel</dc:subject><dc:subject>dendrogram</dc:subject><dc:subject>faktorialna analiza</dc:subject><dc:description>Navadna (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska ajda (Fagopyrum tataricum Gaertn.) sta gospodarsko manj pomembni poljščini, vendar v zadnjem času zaradi ugodih vplivov na zdravje zanimanje zanju narašča. Poznavanje diverzitete in genetske strukture genskih virov predstavlja osnovo za njihovo ohranjanje in uporabo v žlahtniteljskih programih. Zato smo se odločili, da bomo z mikrosatelitnimi markerji genotipizirali izbrane akcesije navadne in tatarske ajde iz genske banke na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Večino akcesij so predstavljale lokalne populacije, nekaj je bilo tudi tujih akcesij in standardnih sort. S PCR reakcijo smo pri obeh vrstah preizkusili 31 mikrosatelitnih označevalcev oz. markerjev. S programom GeneMapper smo ovrednotili rezultate kapilarne elektroforeze. Pri navadni ajdi se je uspešno pomnožilo 17 markerjev, pri tatarski pa 22. Pri navadni ajdi je bilo od 10 izbranih markerjev variabilnih 6, pri tatarski jih je bilo od 11 izbranih variabilnih 8. Prenosljivost markerjev med obema vrstama je znašala 31,5 %. S programom Cervus smo za njih izračunali parametre variabilnosti. Povprečno število pomnoženih alelov na akcesijo je pri navadni ajdi znašalo 27,2 in pri tatarski 10,3. Povprečna vrednost PIC je bila pri navadni ajdi 0,678, pri tatarski 0,394.. Vsi parametri variabilnosti so bili pri navadni ajdi večji kot pri tatarski. S programom DARwin smo izrisali dendrograme, kjer so prikazani filogenetski odnosi med vzorci. S pomočjo faktorialne analize smo ocenili variabilnost in grupiranje akcesij. Pri navadni ajdi je bila variabilnost znotraj akcesij zelo visoka, akcesije pa so si bile genetsko zelo podobne. Pri tatarski ajdi smo ravno nasprotno ugotovili zelo nizko variabilnost znotraj akcesij, ki pa so se zelo razlikovale med seboj. Za nadaljnje raziskave priporočamo uporabo večjega seta polimorfnih markerjev, s katerimi bo mogoče natančneje določiti filogenetske povezave med akcesijami in njihovo variabilnostjo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:16:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>