<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150344"><dc:title>Optimizacija postopkov za zanesljivo prepoznavo za penicilin občutljivih izolatov bakterije Staphylococcus aureus v medicinskem mikrobiološkem laboratoriju</dc:title><dc:creator>Kikovič,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Seme,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dermota,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Staphylococcus aureus</dc:subject><dc:subject>občutljivost za antibiotike</dc:subject><dc:subject>penicilin</dc:subject><dc:subject>disk difuzija</dc:subject><dc:subject>PCR</dc:subject><dc:subject>test lista deteljice</dc:subject><dc:subject>MALDI-TOF</dc:subject><dc:subject>primerjava metod</dc:subject><dc:description>Staphylococcus aureus velja za enega izmed najbolj znanih in razširjenih bakterijskih patogenov. Za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo za penicilin občutljivi izolati S. aureus, je najbolj primeren antibiotik penicilin. Za določanje občutljivosti S. aureus za penicilin uporabljamo metodo difuzijskega antibiograma z diski po smernicah EUCAST. Velik premer zaviralne cone okoli diska pa ne izključuje možnosti prisotnega gena blaZ, zato je potrebna vsaj ena potrditvena metoda. V sklopu magistrske naloge smo želeli določiti optimalen in izvedbeno čim bolj preprost postopek za zanesljivo prepoznavo za penicilin občutljivih izolatov S. aureus. Preverili smo uporabnost ocene ostrine robu zaviralne cone ob penicilinskem disku, testa lista deteljice, verižne reakcije s polimerazo za dokaz gena blaZ in masne spektrometrije s testom MBT STAR-BL. 98 % izolatov S. aureus s premerom zaviralne cone, ki kaže na za penicilin občutljiv izolat, je bilo dejansko občutljivih za penicilin. Največjo občutljivost v nalogi je imela metoda ocene ostrine robu zaviralne cone okoli penicilinskega diska, s katero smo pravilno določili vse izolate s prisotnim genom blaZ, vendar smo ugotovili, da smo bili pri ocenjevanju prestrogi, kar je privedlo do slabe specifičnosti metode. Test lista deteljice in dokazovanje odpornosti proti ampicilinu s testom MBT STAR-BL sta bolj specifični metodi, vendar manj občutljivi in zamudnejši v primerjavi z oceno ostrine robu zaviralne cone. Najbolj zanesljiva je uporaba referenčne metode določanja prisotnosti gena blaZ s PCR.</dc:description><dc:publisher>[T. Kikovič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:16:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150344</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
